ROW
Računovodstvo Zeus
Za varno prihodnost!
Pred kratkim sem se na Zeus-u udeležil brezplačne delavni... 
Samo Rajković s.p. Fotograf, Ljubljana
 
 
 

Družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) se pogosto soočajo z dvema nasprotujočima si, a povezanima problemoma: kako hipno povečati premoženje družbe in kako dobiti finančna sredstva iz družbe na svoj osebni tekoči račun. Kako ravnati v teh primerih?

 

Načini izplačil iz d.o.o.

Na področju izplačil iz d.o.o. je na voljo kar nekaj možnosti, ki so odvisne od formalnopravnega odnosa posameznika do podjetja.

1. Vračilo ustanovitvenih stroškov in nagrada za delo pri ustanovitvi družbe

Družbenik je upravičen do vrnitve stroškov, ki so nastali pri ustanavljanju družbe. Družbeniku se lahko tudi izplača nagrada za delo, ki ga je opravil pri ustanovitvi družbe.

2. Plača

Družbenik se lahko v družbi zaposli ter za svoje delo prejema plačo in vsa ostala izplačila, ki jih je upravičen pridobivati z naslova sklenjenega delovnega razmerja (povračila stroškov za prehrano in prevoz, regres, nadomestilo za bolniško odsotnost itd.). Družbenik je v tem primeru upravičen tudi do davčno ugodnejše t. i. nagrade za poslovno uspešnost, ki se mu lahko izplača enkrat letno pod pogoji, ki jih določa dohodninska zakonodaja.

3. Nagrada za poslovodenje

Družbenik, ki ni zaposlen v družbi (ni zavarovan po zavarovalni podlagi 001), poleg statusa družbenika pa nastopa tudi v vlogi poslovodne osebe – direktorja (je zavarovan na zavarovalni podlagi 040), si lahko dohodek iz družbe izplača na podlagi sklenjene pogodbe o poslovodenju kot nagrado za poslovodenje.

4. Povračilo stroškov

Ne glede na to, na kakšni podlagi je družbenik »zaposlen« v družbi, je upravičen do povračila stroškov za prehrano, prevoz na delo in z njega, službene poti itd.

5. Civilnopravne pogodbe (podjemna pogodba, avtorska pogodba, študentska napotnica)

Družbenik lahko za družbo opravi tudi delo preko civilnopravne pogodbe (npr. avtorske ali podjemne pogodbe, študentske napotnice itd.). Na podlagi pogodbe mu družba izplača ustrezen honorar.

6. Vračilo naknadnih vplačil

Družbenikom se lahko kadarkoli vrnejo naknadna vplačila, in sicer pod pogojem, da se ne uporabijo za kritje osnovnega kapitala ob izgubi. Slabost vračanja naknadnih vplačil je v časovni oddaljenosti. Družbeniki namreč ne morejo pridobiti vrnjenih naknadnih vplačil prej kot 3 mesece od dne, ko je bil sklep skupščine o vračilu sprejet in objavljen na predpisan način.

7. Prodaja premoženja podjetju

Družbenik lahko družbi proda svoje premoženje (premičnine, nepremičnine, pravice itd.), upoštevajoč pravila o poslovanju med povezanimi osebami in transfernih cenah.

8. Izplačilo dividend

Družbenik je upravičen do udeležbe pri dobičku, tj. do dividende. Podlaga za izplačilo je obstoj bilančnega dobička (seštevek čistega dobička oziroma izgube, prenesenega dobička in rezerv iz dobička) in sprejetje sklepa, skladnega z določbami družbene pogodbe in ZGD-1. Dividenda je obdavčena cedularno s 25% davčno stopnjo, pri čemer se plača v obliki davčnega odtegljaja (dohodnino plača izplačevalec dividende v imenu prejemnika), če je izplačevalec rezident SLO, sicer mora prejemnik dividende oddati davčno napoved.

9. Prodaja poslovnega deleža

Družbenik lahko z namenom pridobitve finančnega premoženja na svoj osebni tekoči račun proda celoten poslovni delež ali njegov del. Pri prodaji poslovnega deleža je družbenik obdavčen preko kapitalskih dobičkov, pri čemer se davčna stopnja določa na isti način kot pri dividendah, davčna osnova pa je razlika med prodajno in nabavno ceno kapitala (poslovnega deleža).

Razlog oziroma potreba za takojšnje povečanje premoženja družbe običajno izvira iz nove poslovne priložnosti, za katero družba potrebuje več kapitala. Po drugi strani pri delu za družbo nastajajo stroški, ki jih mora družbenik dobiti povrnjene, hkrati pa želi biti za delo tudi ustrezno nagrajen. Odločitev za način »dokapitalizacije«, ko se pojavi nova poslovna priložnost ali pa priložnost za razširitev poslovanja, ima lahko raznovrstne posledice za nadaljnje poslovanje družbe, tako pozitivne kot tudi negativne.

 

Načini vplačil v d.o.o.

Družbeniki imajo na voljo več možnih načinov povečanja premoženja družbe. Izbira primernega načina je odvisna od posamične situacije, ki ji je treba prilagoditi način izvedbe vplačila.

1. Vplačilo osnovnih vložkov

D.o.o. kot kapitalska družba že ob sami ustanovitvi zahteva določen vložek, ki je lahko v obliki denarja, premičnin, nepremičnin, pravic ali stvarnega prevzema. Prvi način vplačila oziroma povečanja premoženja družbe je tako vplačilo osnovnih vložkov ob sami ustanovitvi d.o.o. Kadar več družbenikov ustanovi d.o.o., mora posamezni družbenik ob ustanovitvi vplačati vsaj ¼ svojega osnovnega vložka, pri čemer mora biti seštevek vplačil osnovnih vložkov vseh družbenikov skupaj vsaj 7.500 evrov.

2. Vplačilo naknadnih vplačil

Družbeniki lahko v družbeni pogodbi določijo, da so po ustanovitvi družbe poleg osnovnih vložkov dolžni vplačati tudi naknadna vplačila, da je za ustanovitev obveznosti vplačila potreben soglasno sprejet sklep in kakšen naj bo najvišji znesek naknadnih vplačil. Naknadna vplačila med družbeniki so sorazmerna z višino njihovih poslovnih deležev. Pri tem je treba vedeti tudi, da tovrstna vplačila ne povečajo osnovnega kapitala, osnovnih vložkov in poslovnih deležev.

3. Povečanje osnovnega kapitala

Družbeniki lahko na skupščini sklenejo, da bodo povečali osnovni kapital družbe. Osnovni kapital lahko povečajo s svojimi vložki. Povečanje osnovnega kapitala se v bilanci stanja zavede kot vezani kapital, zato povečanje osnovnega kapitala ne vpliva na izkaz poslovnega izida družbe.

4. Posojilo in ostale oblike dolžniškega financiranja

Družbenik lahko družbi da posojilo, pri čemer je priporočljivo, da z družbo sklene pisno posojilno pogodbo, v kateri se določi znesek posojila, ročnost in višino obrestne mere (po pravilih o priznani obrestni meri, saj gre za povezani osebi). Posojilo skupaj z obrestmi vpliva na poslovni izid družbe in na njeno bilanco stanja.

Slaba stran posojila družbi namesto zagotovitve lastnega kapitala je, da družbenik, ki je družbi dal posojilo, proti družbi ne more uveljavljati zahtevka za vračilo posojila v primeru stečaja.

Obstajajo tudi druge oblike dolžniškega financiranja, kot so na primer:

  • bančni krediti,
  • lombardni krediti,
  • hipotekarni krediti,
  • faktoring,
  • leasing,
  • franšizing,
  • kreditne kartice,
  • obveznosti do dobaviteljev ...

Družbenik lahko poleg zgoraj naštetih načinov zagotovi družbi denar tudi posredno, na primer s poroštvom.

5. Izdaja podjetniških vrednostnih papirjev

Družba sicer ne sme izdajati vrednostnih papirjev, ki bi vsebovali kakršnekoli pravice iz družbeniškega razmerja do družbe (npr. pravico do glasovanja), lahko pa izdaja druge (podjetniške) vrednostne papirje, kot so na primer podjetniške obveznice.

 

 

VIR: Mladipodjetnik.si

 

 0590 96 350

 064 253 600

 info@rs-zeus.si

Lokacija: Ljubljana in Slovenska Bistrica

 

Minimalna plača/zaposleni:
940,58 € (bto)

Minimalna plača/direktor:
1188,50 € (bto) – zav.podlaga 040

940,58 € (bto) – zav.podlaga 001

Minimalna h postavka za študente: 
5,40 EUR bruto (4,56 EUR neto)

Prevoz: 
Službeno potovanje: 0,37 €/km
Prevoz na delo: 0,18 €/km
Podatki o km med kraji in državami

Dnevnice za Slovenijo:
6-8 ur (7,45 €)

8-12 ur (10,68 €)
12-24 ur (21,39 €)

Plačevanje z gotovino do: do 420 €

Predpisana obrestna mera zamudnih obresti: 8,00 % od 01. 01. 2019

 

 

Skupaj se peljimo čez osnove

AKTUALNE INFORMACIJE

06.
Avgust
2020

Testiranje COVID in plačilo dohodnine

Podjetje, ki opravlja dejavnost tudi izven meja Slovenije in želi tja napotiti zaposlenega delavca ali delavko, mora predložiti potrdilo o testiranju na Covid-19. Podjetje delavca

13.
Julij
2020

Začasni ukrepi za pripravo na drugi val COVID-19

Državni zbor RS je sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV).  Zakon podaljšuje ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do

03.
Junij
2020

Subvencioniranje delovnega časa / čakanje na delo / Paket Junij

1. DELNO SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANEGA POLNEGA DELOVNEGA ČASA Delodajalec, ki delavcu zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del

Beri naprej...
27.
Maj
2020

Banke lahko pri izračunavanju kreditne sposobnosti izločijo začasno znižanje dohodkov zaradi epidemije

Iz poročila za javnost Banke Slovenije:  Banke bodo mesece z začasno znižanimi dohodki, ki so posledica epidemije COVID-19, lahko izločile iz izračunavanja kreditne sposobnosti potrošnika. V

Beri naprej...
27.
Maj
2020

Tretji predlog sprememb Zakona o interventnih ukrepih

Besedilo Predloga zakona o spremembi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo - TUKAJ. 

SLEDITE NAM

 

Novice
Email naslov: