Računovodstvo Zeus
Za varno prihodnost!
Kot geodetsko in razvojno podjetje veliko sodelujemo s podj... 
Tomaž Izak Direktor podjetja GEO2 d.o.o., Ljubljana
 
 
 

Poslovni subjekti, ki opravljajo računovodske storitve, se v zadnjih mesecih vse pogosteje ukvarjajo z delovnim področjem, ki ga nadzoruje Urad za preprečevanje pranja denarja (UPPD). Ob koncu preteklega in v začetku letošnjega leta je bila večina pozornosti namenjene ugotavljanju dejanskega lastništva poslovnih subjektov in vpisu v Register dejanskih lastnikov.

Računovodski servisi imajo zakonsko naložene dolžnosti za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma

Zdaj pa inšpektorji za preprečevanje pranja denarja izvajajo postopke inšpekcijskih nadzorov nad izvajanjem določb Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) ter podzakonskih predpisov. Njihovi nadzori so usmerjeni k spodbujanju zavezancev k izvajanju področne zakonodaje. Glede na višino predpisanih glob pa verjetno tudi inšpektorjem ni v korist, da bi jih izrekali.

Preprečevanje pranja denarja je trenutno zelo atraktivna tema. V državnem zboru je bila celo ustanovljena preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma, jedrske proliferacije ter financiranja aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb v NLB in domnevnega pranja denarja v Novi KBM. Kdor je spremljal javne seje zaslišanj prič, strokovnjakov s področja pranja denarja, si je lahko ustvaril objektivno mnenje o tem, kako učinkovito delujejo nadzorni mehanizmi na področju preprečevanja pranja denarja v Sloveniji. Zato so obveznosti, ki jih imajo zavezanci po ZPPDFT-1, precej optimistično zastavljene.

Poslovni subjekti, ki opravljajo računovodske storitve, so postavljeni v situacijo, ko morajo nadzirati lastne stranke, njihove transakcije, poslovna razmerja. Zakonodajalec je očitno ocenil, da so poslovni subjekti, ki opravljajo računovodske storitve, usposobljeni za takšen nadzor. V Sloveniji ne poznam primera, ko bi poslovni subjekti, ki opravljajo računovodske storitve, omogočali pranje denarja. Takšen primer bi lahko predstavil zakonodajalec, s čimer bi vsaj argumentiral odločitev o tem, da se poslovni subjekti, ki opravljajo računovodske storitve, štejejo za zavezance po ZPPDFT-1.

Posodobljeno poročilo o izvedbi nacionalne ocene tveganja Republike Slovenije za pranje denarja in financiranje terorizma s podatki za leti 2014 in 2015 razkriva, da je stopnja izpostavljenosti sektorja, v katerega sodijo računovodje, finančno svetovanje, revizorji in revizijske družbe, ocenjena na »nizka (L)« (UPPD, 8. november 2016).

Vprašanje je tudi, kako si zakonodajalec predstavlja nadaljnji poslovni odnos med poslovnimi subjekti, ki opravljajo računovodske storitve, in njihovimi strankami. Država poslovnim subjektom nalaga vse preveč obveznosti, tudi takšnih, ki bi jih morali opravljali organi države. Ne glede na navedeno, je treba zakon spoštovati in se truditi izpolniti svoje obveznosti.

Urad

Najpomembnejša institucija za preprečevanje pranja denarja v državi je Urad za preprečevanje pranja denarja. Gre za organ v sestavi ministrstva za finance. Opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter druge naloge, določene z zakonom. To je predvsem sprejemanje in analiziranje sporočil o sumljivih transakcijah ter drugih podatkov, informacij in dokumentacije o morebitnem pranju denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanjih ali financiranju terorizma, ki jih pridobi v skladu z določbami zakonov ali neposredno uporabljivih predpisov EU, ter za posredovanje rezultatov svojih analiz pristojnim organom.

Osnovna pojma

Nekateri pojmi se v javnosti uporabljajo tako pogosto, da so nam ti pojmi že popolnoma domači. Pa vendar je včasih težko pojasniti, zato si pomagamo s področno zakonodajo. Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma oba glavna pojma za potrebe tega zakona opredeljuje v 2. členu ZPPDFT-1.

Pranje denarja je katerokoli ravnanje z denarjem ali premoženjem, pridobljenim s kaznivim dejanjem, ki vključuje:

zamenjavo ali kakršen koli prenos denarja ali drugega premoženja, ki izvira iz kaznivega dejanja;
skrivanje ali prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, gibanja, razpolaganja, lastništva ali pravic v zvezi z denarjem ali drugim premoženjem, ki izvira iz kaznivega dejanja.
Financiranje terorizma je zagotavljanje ali zbiranje oziroma poskus zagotavljanja ali zbiranja denarja ali drugega premoženja zakonitega ali nezakonitega izvora, posredno ali neposredno, z namenom ali zavedajoč se, da bo v celoti ali delno uporabljeno za izvedbo terorističnega dejanja ali drugega dejanja, povezanega s terorizmom, ali da ga bo uporabil terorist oziroma teroristka ali teroristična organizacija.

Zavezanci po ZPPDFT-1

ZPPDFT-1 je začel veljati 19. 11. 2016. Vse od tedaj se pravne in fizične osebe, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo računovodskih storitev (tudi storitev davčnega svetovanja) štejejo za zavezance po tem zakonu. To pomeni, da izvajajo ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določene v tem zakonu, pred sprejemanjem oziroma pri njem, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju oziroma drugem ravnanju z denarjem ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij.

V 4. členu ZPPDFT-1 je sicer navedenih kar 20 točk zavezancev, med drugimi tudi banke, hranilnice, plačilne institucije, pošta, borznoposredniške družbe, menjalnice, zastavljalnice.

Naloge in obveznosti

Naloge in obveznosti zavezancev so določene v 12. členu ZPPDFT-1. Zaradi odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma zavezanci pri opravljanju svojih dejavnosti izvajajo naloge, ki obsegajo:

  1. izdelavo ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma;
  2. vzpostavitev politik, kontrol in postopkov za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma;
  3. izvajanje ukrepov za poznavanje stranke (pregled stranke) na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon;
  4. sporočanje predpisanih in zahtevanih podatkov ter predložitev dokumentacije uradu po določbah tega zakona;
  5. imenovanje pooblaščenca oziroma pooblaščenke in namestnikov pooblaščenca ter zagotovitev pogojev za njihovo delo;
  6. skrb za redno strokovno usposabljanje zaposlenih in zagotovitev redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog po tem zakonu;
  7. pripravo seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;
  8. zagotovitev varstva in hrambe podatkov ter upravljanje s tem zakonom predpisanih evidenc;
  9. izvajanje politik in postopkov skupine ter ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v lastnih podružnicah in hčerinskih družbah v večinski lasti v tretjih državah;
  10. izvajanje drugih nalog in obveznosti po določbah tega zakona in po predpisih, ki so sprejeti na njegovi podlag

Ocena tveganja

Tveganje pranja denarja in financiranja terorizma je tveganje, da bo stranka izrabila finančni sistem za pranje denarja ali financiranje terorizma oziroma da bo stranka poslovno razmerje, transakcijo, produkt, storitev ali distribucijsko pot ob upoštevanju dejavnika geografskega tveganja (država ali geografsko območje) posredno ali neposredno uporabila za pranje denarja ali financiranje terorizma.

Zavezanec izdela oceno tveganja posamezne skupine ali vrste stranke, poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali distribucijske poti in upošteva dejavnike geografskega tveganja glede na možne zlorabe za pranje denarja ali financiranje terorizma. Oceno tveganja zavezanec pripravi v skladu s smernicami, ki jih izda pristojni nadzorni organ, ter ob upoštevanju poročila o ugotovitvah nacionalne ocene tveganja in nadnacionalne ocene tveganja. Ugotovitve ocene tveganja zavezanec dokumentira in posodablja najmanj vsaki dve leti.

Vzpostavitev politik, kontrol in postopkov

Zavezanec za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma vzpostavi učinkovite politike, kontrole in postopke, ki so sorazmerni glede na njegovo dejavnost in velikost. Razvoj notranjih politik, kontrol in postopkov se nanaša na modele upravljanja s tveganji, skrbni pregled stranke, sporočanje podatkov Uradu, varstvo in hrambo podatkov ter upravljanje evidenc, notranjo kontrolo nad opravljanjem nalog, zagotavljanje skladnosti s predpisi in varno zaposlovanje in po potrebi varnostno preverjanje zaposlenih v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke.

Zavezanci morajo imeti v okviru vzpostavljenih učinkovitih politik, kontrol in postopkov oblikovan način zapisovanja dogodkov (zagotavljanje celovitosti in avtentičnosti revizijske sledi), ki se nanašajo na vstopanje v njihov informacijski sistem z uporabo sredstev elektronske identifikacije. Z načinom zapisovanja dogodkov zavezanci definirajo, katere podatke revizijska sled vsebuje.

Pregled stranke

Zavezanec izvaja vse ukrepe pregleda stranke, pri čemer lahko obseg izvajanja ukrepov določi z upoštevanjem tveganja pranja denarja in financiranja terorizma. Pri določanju obsega izvajanja ukrepov zavezanec upošteva vsaj namen sklenitve in naravo poslovnega razmerja, višino sredstev, vrednost premoženja ali obseg transakcij, čas trajanja poslovnega razmerja in skladnost poslovanja z namenom sklenitve poslovnega razmerja. Zavezanec opravi pregled stranke v naslednjih primerih vedno, kadar v zvezi s transakcijo, stranko, sredstvi ali premoženjem obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije. Zavezanec postopke izvajanja ukrepov opredeli v svojih notranjih aktih.

Sporočanje podatkov uradu

Zavezanec mora sporočiti uradu podatke o vsaki gotovinski transakciji, ki presega vrednost 15.000 evrov in ki je na zahtevo stranke opravljena na račune:

pravnih in fizičnih oseb v tvegane države;
pravnih in fizičnih oseb s sedežem oziroma stalnim ali začasnim prebivališčem v tveganih državah, in sicer takoj, ko je transakcija opravljena, najpozneje pa v treh delovnih dneh po opravljeni transakciji.
V 4. odstavku 68. člena ZPPDFT-1 je določeno, da obveznost sporočanja gotovinskih transakcij ne velja za revizijske družbe, samostojne revizorje ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja.

Pooblaščenec in njegov namestnik

Zavezanci morajo za posamezne naloge odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma imenovati pooblaščenca in enega ali več njegovih namestnikov. Zavezancem, ki imajo zaposlene manj kakor štiri zaposlene, ni treba določiti pooblaščenca in izvajati notranje kontrole.

Zavezanec mora zagotoviti, da delo pooblaščenca lahko opravlja izključno oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

  1. da je zaposlena na delovnem mestu, ki je pri zavezancu sistemizirano na tako visokem položaju, da osebi omogoča hitro, kakovostno in pravočasno izvajanje nalog;
  2. da ni bila pravnomočno obsojena ali ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od teh kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja, izdaje tajnih podatkov ali povzročitve splošne nevarnosti in kazen še ni bila izbrisana;
  3. da je ustrezno strokovno usposobljena za naloge preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma ter ima lastnosti in izkušnje, potrebne za opravljanje funkcije pooblaščenca;
  4. da dobro pozna naravo poslovanja zavezanca na področjih, ki so izpostavljena tveganju za pranje denarja ali financiranje terorizma.

Namestnik pooblaščenca mora izpolnjevati le pogoje iz 2., 3. in 4. točke. V ZPPDFT-1 so nadalje določene tudi dolžnosti pooblaščenca in njegovega namestnika ter zavezanca, ki jima mora omogočiti pogoje za izvajanje nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma

Zavezanec mora v svojih notranjih aktih jasno razmejiti odgovornost med pooblaščencem in namestnikom pooblaščenca. Pri sporočanju sumljivih transakcij pooblaščenec sam oceni, ali v sporočilih, ki jih je prejel od drugih delavcev pri zavezancu, obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma. Če se odloči, da prejetega sporočila ne bo poslal uradu, mora o tem napisati uradni zaznamek in v njem navesti razloge za tako odločitev.

Strokovno usposabljanje

Zavezanec mora skrbeti za redno strokovno usposabljanje vseh zaposlenih, ki opravljajo naloge preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma. Zavezanec sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da so zaposleni seznanjeni z ZPPDFT-1 ter na njegovi podlagi izdanih pravilnikov in notranjih aktov, s strokovno literaturo glede preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma, s seznami indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, vključno z ustreznimi zahtevami glede varstva podatkov. Zavezanec mora pripraviti program letnega strokovnega usposabljanja za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma najpozneje do konca marca za tekoče leto.

Zavezanec ukrepe, ki jih sprejme za zagotavljanje seznanjenosti in strokovne usposobljenosti delavcev, ustrezno dokumentira. Dokumentacija mora vsebovati vsaj dokazila o udeležbi posameznih delavcev na seminarjih ali drugih oblikah izobraževanja, iz katerih so razvidni njihova vsebina, trajanje, izvajalec in morebiten prenos znanja znotraj organizacije zavezanca.

Notranja kontrola

Notranja kontrola izvajanja nalog po ZPPDFT-1 je sestavni del kontrole poslovanja zavezanca. Namen kontrole je preprečevanje, zaznavanje in odpravljanje napak pri izvajanju ZPPDFT-1 ter izboljšanje notranjega sistema odkrivanja transakcij ali strank, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma. Če urad tako zahteva, mora zavezanec v pisni obliki sestaviti letno poročilo o izvajanju notranje kontrole in ukrepov v preteklem letu in ga poslati uradu. Podrobnejša pravila, skupaj s postopki, roki in načinom izvajanja notranje kontrole, določi zavezanec v svojih notranjih aktih.

Seznam indikatorjev

Zavezanci morajo sestaviti seznam indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma. Pri sestavi seznama indikatorjev upoštevajo zlasti zapletenost in obseg izvajanja transakcij, neobičajno sestavo, vrednost ali povezanost transakcij, ki nimajo jasno razvidnega ekonomskega ali pravno utemeljenega namena oziroma niso v skladu ali so v nesorazmerju z običajnim oziroma pričakovanim poslovanjem stranke, in druge okoliščine, ki so povezane s statusom ali drugimi lastnostmi stranke.

Pri sestavi seznama indikatorjev iz prvega odstavka prejšnjega člena sodelujejo tudi urad, Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Finančna uprava Republike Slovenije, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, Slovenski inštitut za revizijo, Notarska zbornica Slovenije, Odvetniška zbornica Slovenije ter združenja in društva, katerih člani so zavezanci po ZPPDFT-1.

Seznam indikatorjev zavezancem omogoča laže prepoznavanje dejstev ali okoliščin, ki kažejo na to, da v zvezi s stranko, transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma. Z zaznavo posameznega ali več indikatorjev s strani delavca pri zavezancu se začne interni postopek v zvezi z obveznostjo sporočanja sumljive transakcije, ki vključuje obveščanje pooblaščenca oziroma poslovodstva zavezanca o zaznavi. Zavezanec seznam indikatorjev dopolnjuje glede na nove pojavne oblike pranja denarja ali financiranja terorizma doma in v tujini.

Varstvo podatkov

Zavezanci in njihovi zaposleni, ki so jim kakor koli dostopni podatki o spodnjih dejstvih, stranki, tretji osebi ali drugemu nadzornemu organu, ne smejo razkriti:

  1. da je bil ali da bo podatek, informacija ali dokumentacija o stranki ali transakciji sporočen uradu;
  2. da je urad zahteval predložitev podatkov;
  3. da je urad začasno ustavil transakcijo oziroma v zvezi s tem zavezancu dal navodila;
  4. da je urad zahteval tekoče spremljanje poslovanja stranke;
  5. da urad zoper stranko ali tretjo osebo opravlja ali bo opravljal operativno analizo;
  6. da je zoper stranko ali tretjo osebo uveden ali bi bil lahko uveden predkazenski ali kazenski postopek zaradi pranja denarja ali financiranja terorizma.

Dejstva in obvestilo o sumljivih transakcijah oziroma informacija o drugih kaznivih dejanjih morajo biti označeni in obravnavani z ustrezno stopnjo tajnosti v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke. O umiku oznake tajnosti odloča predstojnik urada. Kadar poskušajo pravne ali fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, odvrniti stranko od nezakonite dejavnosti, to ne predstavlja razkritja.

Zavezanec v svojem notranjem aktu omeji dostop do tajnih podatkov in poslovnih skrivnosti, ki jih po ZPPDFT-1 in po drugih zakonih pridobiva, obdeluje in sporoča uradu, le na vnaprej določene pooblaščene osebe. Zavezanec v svojih notranjih aktih določi, kdo ima poleg pooblaščenca in namestnika pooblaščenca dostop do teh podatkov.

Hramba podatkov

Zavezanci hranijo podatke in pripadajočo dokumentacijo, ki se nanaša na pregled stranke in posamezne transakcije, deset let po prenehanju poslovnega razmerja oziroma opravljeni transakciji. Zavezanec hrani podatke in pripadajočo dokumentacijo po kronološkem redu in tako, da je dostop omogočen v celotnem obdobju, kot je v skladu z ZPPDFT-1 predpisana njihova hramba. Zavezanec podrobneje določi način hrambe podatkov in dokumentacije (ločeno od drugih evidenc), ki vključuje tudi prostor za hrambo, v svojih notranjih aktih.

Zavezanci hranijo podatke in pripadajočo dokumentacijo o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca, strokovnem usposabljanju zaposlenih, izvajanju notranje kontrole in upravljanju s tveganji štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca, opravljenem strokovnem usposabljanju ter izvedenih notranji kontroli in analizi vplivov, ki jih v zvezi s tveganjem pranja denarja ali financiranja terorizma predstavljajo spremembe poslovnih procesov zavezanca.

Upravljanje evidenc

Zavezanci upravljajo evidence podatkov o strankah, poslovnih razmerjih in transakcijah ter evidence sporočenih podatkov uradu. Vsebina evidenc je natančno določena z ZPPDFT-1.

Zavezanec mora voditi ločeno evidenco o dostopu nadzornih organov do podatkov, informacij in dokumentacije. O vsakem dostopu nadzornih organov do podatkov mora zavezanec najpozneje v treh delovnih dneh od vpogleda v te podatke pisno obvestiti urad.

Zaključek

Kot izhaja iz do zdaj navedenega, se računovodski servisi morajo zavedati svojih obveznosti v zvezi z določbami ZPPDFT, saj se štejejo za zavezance po tem zakonu. To pomeni, da morajo izvajati določene ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

Vir: Tomaž Kuralt, Tax-Fin-Lex, maj 2018, številka 16

 0590 96 350

 064 253 600

 info@rs-zeus.si

Minimalna plača/zaposleni:
842,79 € (bto)

Minimalna plača/direktor:
1188,50 € (bto) – zav.podlaga 040

842,79 € (bto) – zav.podlaga 001.

Prevoz: 
Službeno potovanje: 0,37 €/km
Prevoz na delo: 0,18 €/km
Podatki o km med kraji in državami

Dnevnice za Slovenijo:
6-8 ur (7,45 €)

8-12 ur (10,68 €)
12-24 ur (21,39 €)

Plačevanje z gotovino do: do 420 €

Predpisana obrestna mera zamudnih obresti: 8,00 % od 1.1.2018

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj se peljimo čez osnove

AKTUALNE INFORMACIJE

11.
December
2018

Znižajte si davke ob koncu leta

Konec leta se nezadržno približuje, kar pomeni, da podjetja iščejo načine kako poskrbeti, da je njihova davčna osnova čim nižja. Preverili smo, kakšne
Beri naprej...

10.
December
2018

Razlike pri zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega

V praksi se večkrat zgodi, da se pojavi potreba po zaposlitvi delavca v manjšem obsegu in ne za polni delovni čas, pri čemer
Beri naprej...

04.
December
2018

Po potrdilo A1 za voznike, monterje in serviserje na eVem

Po novem je na portalu e-VEM vzpostavljena tudi e-storitev za oddajo vloge in pridobitev potrdila A1 za delavce s področij izvajanja montaž in
Beri naprej...

23.
November
2018

Po novem za vpis v Register nepremičnin potrebujete elaborat

Geodetska uprava RS vse lastnike nepremičnin ponovno obvešča, da se bistvenih podatkov o stavbah v Registru nepremičnin (REN) po 22. novembru ne da
Beri naprej...

20.
November
2018

Prijava sprememb podatkov pri d.o.o.

Manjše oziroma enostavne spremembe lahko na točki SPOT (VEM) uredite tudi enoosebni ali večosebni d.o.o.-ji. Enostavne spremembe so na primer dodajanje dejavnosti, sprememba firme,
Beri naprej...

SLEDITE NAM

 

Novice
Email naslov: