Računovodstvo Zeus
Za varno prihodnost!
Končno en pravi računovodski servis, ki se zares trudi za... 
Mitja Šafar Avus oglasi d.o.o., Ljubljana
 
 
 

Konverzija terjatev v kapital dolžnika je korporacijska transakcija, po kateri dotedanji upniki svoje terjatve prenesejo na dolžnika zaradi povečanja kapitala dolžnika. Čeprav gre za transakcijo, ki jo v razmerju do družbe izvedejo lastniki, je IASB v Pojasnilu OPMSRP 19 zaključil, da gre za transakcijo zaradi poravnave dolgov v obliki kapitalskih instrumentov družbe.

Razlika med pošteno vrednostjo izdanih kapitalskih instrumentov in odplačno vrednostjo dolgov dolžnika se pripozna v izkazu poslovnega izida. V tem prispevku podrobneje analiziramo konverzijo terjatev v kapital dolžnika tako z vidika ZFPPIPP-ja kot ZGD-1, v sklepu pa je lasten pogled na zaključke v OPMSRP 19. Čeprav SRS 2016 nimajo izrecnih določb glede tega vprašanja, je davčni organ s pojasnilom že privzel vsebino OPMSRP 19 kot razlago za obravnavo takih transakcij tudi za uporabnike SRS-jev.

1. UVOD

V tem prispevku se z analizo računovodskih posledic konverzije terjatev v kapital dolžnika omejujemo na konverzijo slabih terjatev, to je tistih, pri katerih je po začetnem pripoznanju nastala potreba po njihovi oslabitvi. Pri konverziji terjatev, pri katerih je odplačna (udenarljiva) vrednost terjatve enaka njeni knjigovodski vrednosti, problematika računovodske obravnave razlik med vrednostjo terjatve in finančne naložbe po konverziji ter vrednostjo obveznosti in povečanja kapitala po konverziji ni bistvena, ker razlike praviloma ne nastanejo. Zato prihaja do realnih vprašanj in različne računovodske obravnave vrednostnih razlik pri konverziji terjatev v kapital v praksi le pri konverziji slabih terjatev.

S pojmom terjatve imamo v tem prispevku v mislih vse vrste terjatev, tiste, ki izhajajo iz poslovanja (iz prodaje blaga, storitev, prodaje nekratkoročnih sredstev), kot tudi tiste, ki izhajajo iz financiranja (iz danih posojil, odkupljenih obveznic, obresti itd.).

Pojem slabe terjatve sicer nima formalnopravne opredelitve v veljavnih predpisih Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) ali Evropske unije (v nadaljevanju EU), je pa bistvo slabih terjatev opredelila sodna praksa Sodišča Evropske unije (angl. European Court of Justice", v nadaljevanju SEU), prav tako pa bi lahko kot slabe terjatve opredelili tiste, katere je treba po računovodskih standardih oslabiti.

Konverzija slabih terjatev upnikov v kapital dolžnikov je v obdobju "čiščenja" premoženjskih bilanc upnikov ter finančnega prestrukturiranja dolžnikov dokaj pogosta transakcija. Z vidika dolžnika ima taka transakcija končni učinek v znižanju zadolženosti, vzpostavljanju pogojev za dolgoročno plačilno sposobnost ter v povečanju njegovega neto premoženja (kapitala). Konverzijo terjatev v kapital dolžnika lahko izvede neposredno glavni (prvi) upnik, ki je izvorno kreditiral dolžnika, lahko pa glavni upnik terjatev proda, zatem pa konverzijo v kapital dolžnika izvede kupec terjatve.

Postopek konverzije se lahko izvaja bodisi znotraj reguliranega insolventnega postopka, konkretno prisilne poravnave, ali na temelju pogodbenega dogovora med lastniki dolžnika ter upniki, ki s konverzijo terjatev v kapital postanejo solastniki, v določenih primerih celo edini lastniki dolžnika.

Namen prispevka je odgovoriti na vprašanje, kakšne so računovodske posledice konverzije slabih terjatev v kapital pri dolžniku in pri upniku. Ker so računovodske posledice odločilne tudi za obdavčitev upnika in dolžnika, računovodska obravnava neposredno vpliva tudi na davčno osnovo upnika in dolžnika.

V prvem delu prispevka je opredeljen pojem slabe terjatve. V drugem delu je izvedena analiza transakcije, s katero se izvede konverzija terjatev v kapital po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in računovodska obravnava le-te. V tretjem delu pa je analizirana še transakcija, s katero se izvede konverzija terjatev v kapital zunaj insolventnega postopka, tj. na temelju pogodbenega dogovora med lastniki dolžnika ter upnikom, ki se izvede neposredno po Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), ter njena računovodska obravnava.

2. OPREDELITEV SLABIH TERJATEV

2.1. Terjatve, katere je treba oslabiti po računovodskih standardih

Kot slabe terjatve lahko štejemo tiste, ki jih je po računovodskih standardih treba oslabiti, pri čemer oblikovanje popravka vrednosti po MSRP 9 iz naslova predvidenih bodočih izgub (expected loss) niso nujno dokaz o tem, da je kreditna izguba pri terjatvi že nastala, oziroma da je terjatev že slaba.

2.1.1. Pravila po SRS 2016

Po SRS 5.34.d. se slabe terjatve formalno imenujejo "dvomljive", to so tiste, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v celotnem znesku. Če pa se je za terjatve že začel spor med upnikom in dolžnikom, ki ga rešuje sodišče, se take terjatve po SRS 5.34.e. formalno imenujejo sprotne.

Odplačna vrednost terjatve je po SRS 5.34.k. znesek, s katerim se terjatev izmeri ob začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačilo glavnice ter zmanjšan zaradi prevrednotenja na nižjo udenarljivo vrednost. Po SRS 5.26. je treba poslovne terjatve oslabiti, če obstajajo nepristranski dokazi, da je prišlo pri terjatvi, izkazani po odplačni vrednosti, do izgube zaradi prevrednotenja na nižjo udenarljivo vrednost. Če je udenarljiva oziroma odplačna vrednost terjatve nižja od njene knjigovodske vrednosti, se terjatev oslabi na sedanjo vrednost pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, ki so diskontirani po dejanski oziroma dogovorjeni obrestni meri. Knjigovodsko vrednost terjatve je treba zmanjšati s preračunom na kontu popravka vrednosti. Izguba bremeni prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s terjatvami.

Popravki vrednosti terjatev, za katere organizacija ocenjuje, da jih ni mogoče v celoti poplačati, se za terjatve pomembnih vrednosti oblikujejo posamično, za ostale terjatve pa lahko v odstotku, izračunanem na podlagi izkušenj iz preteklih let in pričakovanj v prihodnosti (SRS 5.38.).

Terjatve za dana posojila se po SRS 2016 uvrščajo med finančne naložbe (SRS 3.2. in 3.4.). Gre za naložbe v finančne dolgove drugih organizacij, države ali drugih izdajateljev. Mednje spadajo tudi finančne naložbe v kupljene obveznice. Enako kot poslovne terjatve se tudi finančne naložbe v dana posojila ali obveznice, ki jih ima organizacija v posesti do zapadlosti v plačilo, izmerijo po odplačni vrednosti, in sicer po metodi efektivnih obresti (SRS 3.20.a. in b.). Če obstajajo nepristranski dokazi, da je pri posojilih ali finančnih naložbah v posesti do zapadlosti v plačilo, izkazanih po odplačni vrednosti, nastala izguba zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, ki so diskontirani po izvirni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Knjigovodsko vrednost sredstva je treba zmanjšati neposredno ali s preračunom na kontu popravka vrednosti. Izguba zaradi oslabitve se pripozna v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek. SRS 2016 naštevajo nekatere najpomembnejše nepristranske dokaze od tem, da je treba finančno naložbo oslabiti, in sicer:

  • pomembne finančne težave izdajatelja oziroma dolžnika;
  • kršenje pogodbe, kot je neizpolnitev obveznosti ali kršitev pri plačevanju obresti ali glavnice;
  • posojilodajalčeva koncesija posojilojemalcu iz gospodarskih ali pravnih razlogov v povezavi s posojilodajalčevimi finančnimi težavami, ki je posojilodajalec sicer ne bi obravnaval;
  • verjetnost stečaja ali finančne reorganizacije pri posojilojemalcu;
  • izginotje delujočega trga za takšno finančno sredstvo zaradi finančnih težav;
  • pomembni podatki, ki kažejo, da obstaja izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov iz skupine finančnih sredstev vse od začetnega pripoznanja sredstev tudi o:

– neugodnih spremembah v plačilnem statusu posojilojemalcev (na primer povečanem številu zamujenih plačil ali povečanem številu posojilojemalcev s kreditnimi karticami, ki so dosegli svojo zgornjo mejo in plačujejo le majhne mesečne zneske);
– gospodarskih razmerah v državi ali krajevnem okolju, povezanih z neplačili po sredstvih v skupini (na primer povečanje stopnje brezposelnosti na zemljepisnem območju posojilojemalcev, zmanjšanje cen nepremičnin pri hipotekah na zadevnem območju ali neugodne spremembe razmer v dejavnosti, ki vplivajo na posojilojemalce).

2.1.2. Pravila po MSRP-jih

Uporabniki MSRP-jev glede slabitve terjatev in posojil od 2018 uporabljajo novi MSRP 9 – Finančni instrumenti, ki je nadomestil MRS 39 – Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje.

Po določbah novega MSRP 9.4.1.2. je treba finančno sredstvo izmeriti po odplačni vrednosti, če se poseduje v okviru poslovnega modela, katerega cilj je posedovanje finančnih sredstev z namenom prejemanja denarnih tokov, ki so izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnano glavnico v skladu s pogodbenimi pogoji finančnega sredstva na dogovorjene datume.

Navedeno je tipično za poslovne terjatve in dana posojila, ki jih posojilodajalec odobri, da mu jih bo v času zapadlosti v vračilo posojilojemalec vrnil skupaj s pogodbeno dogovorjenim donosom (obrestmi). Primerljive so tudi naložbe v obveznice, blagajniške zapise ali druge vrste dolžniških finančnih instrumentov, če jih podjetje po poslovnem modelu kupuje, da jih drži do zapadlosti ter iz njih pobira donose v obliki obresti, premij itd.

Ključna sprememba pri zahtevah glede slabitev finančnih instrumentov glede na MRS 39 je v tem, da po MSRP 9 ocena oslabitve temelji na modelu pričakovanih kreditnih izgub (5.5., MSRP 9). Model pričakovanih kreditnih izgub po MSRP 9 nadomešča sedanji model oslabitev po MRS 39 na temelju "dejanskih izgub", torej takrat, ko že obstajajo nepristranski dokazi, da je pri posojilih ali finančnih naložbah v posesti do zapadlosti v plačilo, izkazanih po odplačni vrednosti, nastala izguba zaradi oslabitve. Model pričakovanih kreditnih izgub vključuje tako informacije o preteklih izgubah in izterjavi ter tudi oceno prihodnjih dogodkov in oceno vpliva okolja na kreditne izgube.

Vir: mag. Saša Jerman, Tax-Fin-Lex, maj 2018, številka 16

 0590 96 350

 064 253 600

 info@rs-zeus.si

Minimalna plača/zaposleni:
842,79 € (bto)

Minimalna plača/direktor:
1188,50 € (bto) – zav.podlaga 040

842,79 € (bto) – zav.podlaga 001.

Prevoz: 
Službeno potovanje: 0,37 €/km
Prevoz na delo: 0,18 €/km
Podatki o km med kraji in državami

Dnevnice za Slovenijo:
6-8 ur (7,45 €)

8-12 ur (10,68 €)
12-24 ur (21,39 €)

Plačevanje z gotovino do: do 420 €

Predpisana obrestna mera zamudnih obresti: 8,00 % od 1.1.2018

 

ZASLEDOVALEC ZAKONODAJE

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj se peljimo čez osnove

AKTUALNE INFORMACIJE

16.
Maj
2018

Računovodski vidik konverzije terjatev v kapital dolžnika

Konverzija terjatev v kapital dolžnika je korporacijska transakcija, po kateri dotedanji upniki svoje terjatve prenesejo na dolžnika zaradi povečanja kapitala dolžnika. Čeprav gre
Beri naprej...

16.
Maj
2018

Vezanost biti kaznivega dejanja davčne zatajitve na davčni postopek

V prispevku se ukvarjam z analizo kaznivega dejanja davčne zatajitve in se sprašujem, na kakšen način je bit tega kaznivega dejanja vezana na
Beri naprej...

16.
Maj
2018

Pranje denarja in računovodski servisi

Poslovni subjekti, ki opravljajo računovodske storitve, se v zadnjih mesecih vse pogosteje ukvarjajo z delovnim področjem, ki ga nadzoruje Urad za preprečevanje pranja
Beri naprej...

23.
April
2018

Razlikovanje med najemom in uporabo

Zavezanec ima sklenjeno pogodbo o občasnem najemu dvorane z več uporabniki. Kako obračuna DDV?


Beri naprej...
23.
April
2018

Če želite uveljavljati odbitek davka, plačanega v tujini, morate vložiti ugovor zoper informativni izračun dohodnine

Davčnemu zavezancu se odbitek davka, plačanega v tujini, prizna pri izračunu in poračunu dohodnine na letni ravni samo, če davčni zavezanec uveljavlja odbitek
Beri naprej...

PODJETNIŠKE E-NOVICE

SLEDITE NAM