ROW
Računovodstvo Zeus
Za varno prihodnost!
Uspešno so nas podpirali tekom naše hitre rasti in nam za... 
Dare Radojević direktor in ustanovitelj Globelink EG SOL d.o.o.
 
 
 

Primarno upokojenci iščejo takšne oblike dela, ki omogočajo, da kljub nekemu dodatnemu zaslužku obdržijo polno pokojnino. Brez škodljivega vpliva na uživanje polne pokojnine so prejemki iz naslova civilnopravnih pogodb.

Najpogostejše med njimi so: avtorske in podjemne pogodbe, pogodba o prokuri kot tudi pogodba o začasnem oz. občasnem delu upokojencev.

Slednja je dokaj normirana, saj dovoljuje le delo v obsegu 60 ur mesečno, pa tudi na letni ravni je predviden maximum zaslužka v višini dobrih 7.000 eurov. Pri ostalih civilnopravnih pogodbah upokojenec po sedaj veljavnem pokojninskem zakonu ZPIZ-2 ni omejen z višino prejemkov. Po starem zakonu ZPIZ-1 je lahko iz naslova teh pogodb prejemal prihodke le do višine minimalne plače, v primeru, če so bili prejemki višji pa se je moral vključiti v zavarovanje, kar je posledično pomenilo, da ni bil upravičen do pokojnine.

 

Kljub resda široki paleti možnih civilnopravnih oblik dela, pa le-te ne pridejo vedno v poštev ampak je nujno potrebno skleniti takšno ali drugačno pogodbo o zaposlitvi, če za potrebe tega članka zanemarimo možnosti, ko upokojenec dobi kako podjetniško zamisel in se odloči, da odpre s.p. ali d.o.o. in se odloči za samostojno podjetniško pot. Pravno podlago za reaktivacijo predstavlja 116. člen ZPIZ-2, ki opredeljuje ponovni vstop v zavarovanje in omogoča delno ali polno reaktivacijo na način, da je delež prejemanja pokojnine obratno sorazmeren z deležem plačevanja prispevkov.

 

Tako je v 1. odst. tega člena določeno, da uživalec starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Pokojnina se preneha izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.

 

V primeru, ko upokojenec začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, pri čemer je minimum zavarovalnega časa dve uri dnevno ali 10 ur tedensko oziroma najmanj s četrtino polnega zavarovalnega časa, se izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini:

- 75 %, ko zavarovanec dela dve uri dnevno ali znaša zavarovalni čas od 10 do 14 ur tedensko;

- 62,5 %, ko zavarovanec dela tri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 15 do 19 ur tedensko;

- 50 %, ko zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;

- 37,5 %, ko zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;

- 25 %, ko zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko in

- 12,5 %, ko zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.

Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca. Če zavarovanec dela manj kot 2 uri na dan ali 10 ur na teden, nima pravice do izplačila sorazmernega dela pokojnine.

 

Vsekakor velik stimulans predstavlja z novelo ZPIZ-2 B v letu 2016 uvedena sprememba, da je polno reaktivirani zavarovanec upravičen do »bonusa« v višini 20 % pokojnine. Pred spremembo zakona upokojenec, ki se je odločil za reaktivacijo do navedenih bonusov ni bil upravičen, saj so le-ti veljali le v primeru, če je aktivni zavarovanec ostajal v obveznem zavarovanju po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Pri tem kaže reaktivirane zavarovance opozoriti, da tega 20 % »bonusa« ZPIZ ne izplačuje po uradni dolžnosti, ampak le na vlogo zavarovanca, kar bo veljalo tudi v bodoče.

 

Še posebej pa zna biti za reaktivirane zanimiva sprememba, ki jo napoveduje prihajajoča novela ZPIZ-2 in sicer tako dvig izplačevanja dela starostne pokojnine iz 20 na 40 % v prvih treh letih za polno reaktivirane kot tudi ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa, prav tako pa tudi to, da bodo delno reaktivirani, toda z minimalno polovičnim zavarovalnim časom, upravičeni do sorazmernega dela povišanja delne pokojnine. To pomeni, da če se polovično reaktivira bo plačeval polovico prispevkov in prejemal polovico prejšnje pokojnine, ki pa se bo za največ tri leta povišala za 20 odstotkov (polovica od 40 odstotkov).

 

 

 

VIR: Svetovanje.si

 0590 96 350

 064 253 600

 info@rs-zeus.si

Lokacija: Ljubljana in Celje

 

Minimalna plača/zaposleni:
2019: 886,63 € (bto)
2020: 940,58 € (bto)

Minimalna plača/direktor:
1188,50 € (bto) – zav.podlaga 040

 886,63 € (bto) – zav.podlaga 001

Minimalna h postavka za študente: 
2019: 4,89 EUR bruto (4,13 EUR neto)
2020: 5,40 EUR bruto (4,56 EUR neto).

Prevoz: 
Službeno potovanje: 0,37 €/km
Prevoz na delo: 0,18 €/km
Podatki o km med kraji in državami

Dnevnice za Slovenijo:
6-8 ur (7,45 €)

8-12 ur (10,68 €)
12-24 ur (21,39 €)

Plačevanje z gotovino do: do 420 €

Predpisana obrestna mera zamudnih obresti: 8,00 % od 01. 01. 2019

 

 

Skupaj se peljimo čez osnove

AKTUALNE INFORMACIJE

06.
November
2019

Elektronski bolniški list - eBOL

Kot smo že pisali, se nam v začetku naslednjega leta obeta nova e-storitev v SPOT (eVEM) portalu. Pomembna informacija je, da te storitve referenti na SPOT

Beri naprej...
25.
Oktober
2019

Reaktivacija upokojenca

Primarno upokojenci iščejo takšne oblike dela, ki omogočajo, da kljub nekemu dodatnemu zaslužku obdržijo polno pokojnino. Brez škodljivega vpliva na uživanje polne pokojnine so prejemki

Beri naprej...
24.
Oktober
2019

Vlada potrdila predloge sprememb štirih davčnih zakonov

Vlada je 3. oktobra 2019 potrdila predloge sprememb štirih davčnih zakonov, ki predstavljajo nov korak v smeri davčne optimizacije.

Beri naprej...
24.
Oktober
2019

Študentska minimalna postavka se bo z januarjem zvišala

S sprejeto novelo Zakona za uravnoteženje javnih financ, se bo s 01. januarjem 2020 minimalna urna postavka za študentsko delo zvišala iz 4,89 EUR bruto

Beri naprej...
22.
Oktober
2019

Plačilo dijaka/študenta na obvezni praksi

  Delodajalci pogosto ne vedo, kakšne so obveznosti podjetja do dijakov ali študentov, ki v podjetju opravljajo obvezno prakso. Najpogosteje plačajo praktikantu tistih minimalnih 172,00 EUR,

Beri naprej...

SLEDITE NAM

 

Novice
Email naslov: