Davčne blagajne naj bi bile za vse fizične in pravne osebe, ki prodajajo blago in storitve za gotovino, obvezne s 1. decembrom prihodnje leto. Po ocenah ministrstva za finance je davčnih zavezancev, ki bodo morali svoje blagajne neposredno povezati z Davčno upravo RS (Durs), okoli 50.000.

Uvedba davčnih blagajn je le eden od ukrepov boja proti sivi ekonomiji, ki po podatkih statističnega urada obsega 3,51 milijarde evrov ali več kot 10 odstotkov bruto domačega proizvoda. Po ugotovitvah davčnih inšpektorjev je sive ekonomije in davčnih utaj največ pri malih družbah, ki poslujejo z gotovino, pri podjetjih s področja gostinstva, frizerstva, zobozdravstva, prodaje vstopnic in podobno. Ko bodo njihove blagajne povezali z Dursom, bo tako okoli 50.000 subjektov manj, ki bi jih davčni inšpektorji morali nadzorovati na terenu. Neposreden prenos vseh zabeleženih transakcij na Durs prva uvaja Slovenija, na Dursu pa so izračunali, da bi skupaj okoli 330 inšpektorjev za zbiranje podatkov porabilo sedem mesecev na leto, vsak obisk pa bi stal 250 evrov.

Predlog zakona bo vlada kmalu sprejela, do januarja bodo znane tehnične zahteve, ki jih bodo morale izpolnjevati blagajne, Durs, ki ga bodo priprave stale okoli 1,5 milijona evrov, pa bo pripravljen do začetka oktobra prihodnje leto. Država bo subvencionirala polovico stroškov za nadzorno enoto, a ne več kot 200 evrov. Kazni bodo znašale od 1200 do 30.000 evrov, za prirejanje standardiziranih pravil, ki bodo veljala za nadzorne enote, pa vse do 150.000. Posebnih nadzornih enot ne bo treba uporabljati kmetom, ki prodajajo lastne izdelke, vsaj šest let pa bodo izvzeta tudi velika podjetja, saj imajo ta notranje nadzore, Durs pa je do zdaj pri teh ugotovil zanemarljivo število nepravilnosti. Bodo pa ta podjetja poleg tega morala dokazati, da spodbujajo negotovinsko poslovanje, kar pomeni, da bodo nadzorne enote potrebovala vsa podjetja, ki ponujajo popuste za gotovinska plačila.