Davčna osnova

Po splošnem načelu ugotavljanja davčne osnove je osnova za davek rezidenta in poslovne enote nerezidenta (za dejavnost oziroma posle nerezidenta v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji) dobiček, ugotovljen kot presežek prihodkov nad odhodki, ki jih določa zakon. Poslovni enoti se lahko pripišejo tudi stroški, ki nastanejo za namene te poslovne enote zunaj Slovenije.

Pri določanju prihodkov in odhodkov se upoštevajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida, z določenimi odstopanji oziroma prilagoditvami na strani prihodkov in odhodkov, ki jih navajamo v nadaljevanju.

Izvzem prihodkov iz naslova dividend in dohodkov, podobnih dividendam, ter dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev

Pri izpolnjevanju predpisanih pogojev se iz davčne osnove izvzamejo:

• dividende in dohodki, podobni dividendam, ter drugi deleži v dobičku zaradi odprave ekonomskega dvojnega obdavčenja, če so bili v tekočem ali v preteklih davčnih obdobjih vključeni v davčno osnovo;
• dobički od odsvojitve lastniških deležev v višini 50 odstotkov in pod pogoji, da je udeležba v kapitalu oziroma v upravljanju v višini najmanj 8 odstotkov, v času najmanj 6 mesecev in če zavezanec v tem obdobju zaposluje vsaj eno osebo. Izguba iz odsvojitve lastniških deležev se pri ugotavljanju davčne osnove kot odhodek ne prizna v višini 50 odstotkov. V primeru ustvarjenega dobička iz odsvojitve lastniških deležev v družbi tveganega kapitala se celotni dobiček izvzame iz davčne osnove;
• zavezancu, ki ustvari dobiček z odsvojitvijo lastniških deležev oziroma delnic v bankah, v zameno za izdajo ali prenos lastnih lastniških deležev ali delnic druge družbe, se dobiček ali izguba iz te zamenjave izvzame iz davčne osnove zavezanca.

V povezavi z izvzetimi prihodki iz naslova dividend in dohodkov, podobnih dividendam, ter dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev je predpisana tudi višina davčno nepriznanih odhodkov, ki se nanašajo na te dohodke. Določena je v pavšalnem znesku, in sicer v višini 5 odstotkov zneska v davčnem obdobju prejetih dohodkov.

Prilagoditve prihodkov in odhodkov pri poslovanju med povezanimi osebami

• Pri poslovanju med povezanimi osebami rezidenti in nerezidenti (za povezani osebi gre, če ima ena oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v drugi osebi) se upoštevajo transferne cene, kar pomeni, da se prihodki upoštevajo najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen med nepovezanimi osebami, odhodki pa največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.
• Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med dvema rezidentoma, ki sta povezani osebi, se le v situacijah, ko ima en rezident ugodnejši davčni položaj kot drugi, poveča davčna osnova zaradi prenizko izkazanih prihodkov ali previsoko izkazanih odhodkov zavezanca. Pri tem se za ugodnejši davčni položaj šteje, ko eden od rezidentov izkazuje nepokrito izgubo iz preteklih let ali plačuje davek po stopnji 0 odstotkov ali nižji od splošne stopnje ali je oproščen plačevanja davka.
• V primeru poslovanja med povezanima osebama – rezidentom in fizično osebo, ki opravlja dejavnost, se prihodki upoštevajo najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen med nepovezanimi osebami, odhodki pa največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.
• Pri ugotavljanju prihodkov oziroma odhodkov od obresti na posojila med povezanimi osebami se prihodki upoštevajo najmanj, odhodki pa največ do višine, obračunane ob upoštevanju priznane obrestne mere, razen, če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dal oziroma dobil posojilo po obrestni meri, ki je nižja oziroma višja od priznane obrestne mere, tudi posojilojemalcu oziroma od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba. Pri določanju obresti med povezanima osebama se zavezanec lahko odloči, da upošteva v času odobritve posojila priznano obrestno mero ali pa v času obračuna obresti priznano obrestno mero.

Odhodki, ki se ne priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove

Po splošnem načelu se za davčne namene ne priznajo tisti odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, obdavčenih po tem zakonu.

Odhodki, ki se v celoti ne priznajo, so:

• izplačila dohodkov, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička,
• odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let,
• stroški, ki se nanašajo na privatno življenje,
• stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev,
• kazni, ki jih izreče pristojni organ,
• davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba,
• davek na dodano vrednost, če ga zavezanec ni uveljavljal kot odbitek, čeprav je imel pravico,
• obresti od nepravočasno plačanih davkov,
• obresti od posojil, prejetih od oseb iz držav, kjer je stopnja davka od dobička nižja od 12,5 odstotka,
• donacije,
• podkupnine.

Posebnosti glede določenih vrst odhodkov

• Stroški reprezentance in stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora, so priznani v višini 50 odstotkov.
• Rezervacije, oblikovane v skladu s standardi, so priznane v višini 50 odstotkov, razen posebnih rezervacij pri bankah, borznoposredniških družbah in zavarovalnicah, ki se kot odhodek priznajo v obračunanih zneskih, vendar največ v višini, kot je določeno v zakonih, ki urejajo njihovo poslovanje. Ob porabi rezervacij se priznajo odhodki v delu, v katerem rezervacije niso bile priznane. Prav tako se iz davčne osnove izvzamejo prihodki iz odprave ali porabe rezervacij v delu, v katerem oblikovanje rezervacij ni bilo priznano kot odhodek.
• Obresti od presežka posojil, prejetih od delničarja oziroma družbenika, ki ima kadar koli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov delnic ali deležev, če ta posojila presegajo štirikratnik (v letu 2008, 2009 in 2010 šestkratnik) zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca, so davčno nepriznane, razen če zavezanec dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba.
• Delno so priznani odhodki iz prevrednotenja zaradi slabitev in odpisa poslovnih terjatev ter finančnih naložb oziroma finančnih instrumentov razen slabitev kratkoročnih finančnih naložb in finančnih instrumentov, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Slabitve, ki ob obračunu niso priznane kot odhodek, se priznajo ob prodaji ali drugačni odtujitvi terjatev, finančnih naložb oziroma finančnih instrumentov.
• Odhodki iz prevrednotenja zaradi slabitve dobrega imena se priznajo v obračunanem znesku, vendar največ v višini 20 odstotkov začetno izkazane vrednosti dobrega imena.
• Amortizacija se kot odhodek prizna v obračunani višini z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja, razen če bo obračunana po višjih stopnjah kot so določene v zakonu. V tem primeru se bo više obračunana amortizacija kot odhodek priznala v kasnejših davčnih obdobjih, ker zakon dopušča možnost priznavanja celotnih stroškov amortizacije kot davčni odhodek, če zavezanec sredstva prej ne odtuji. Najvišje letne amortizacijske stopnje so:
  • za gradbene objekte vključno z naložbenimi nepremičninami 3 odstotke,
  • za dele gradbenih objektov vključno z naložbenimi nepremičninami 6 odstotkov,
  • za opremo, vozila in mehanizacijo 20 odstotkov,
  • za dele opreme in opremo za raziskovalno dejavnost 33,3 odstotka,
  • za računalniško strojno in programsko opremo 50 odstotkov,
  • večletne nasade 10 odstotkov,
  • osnovno čredo 20 odstotkov,
  • druga vlaganja 10 odstotkov.

Amortizacija, obračunana od dela nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev na podlagi ocene stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve mesta, za katerega so oblikovane rezervacije, se prizna v enaki višini kot rezervacije, to je 50 odstotkov.

• Plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo ter nadomestila plače za čas odsotnosti z dela delavcev se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku; poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili pa tudi v obračunanem znesku v skladu z zakonom oziroma s pogodbo o zaposlitvi. Tudi druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, kot so regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi ter povračila stroškov v zvezi z delom, se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku. Kot druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, ki so davčno priznani odhodek, štejejo tudi stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino. Ti vključujejo med drugim tudi uporabo službenih avtomobilov za privatne namene.

Druge posebnosti pri ugotavljanju davčne osnove

Pri spremembi računovodske usmeritve in popravkih napak se za nastale razlike preračuna preneseni poslovni izid ali druge postavke kapitala. Zneski razlik povečujejo ali zmanjšujejo davčno osnovo.

Presežek iz prevrednotenja pri sredstvih, ki se amortizirajo, se mora prenašati v davčno osnovo v davčnem obdobju v enakem znesku kot je obračunan znesek amortizacije od prevrednotenega dela teh sredstev v tem davčnem obdobju.

Odprava dvojne obdavčitve in manj kot enkratne obdavčitve je določena tako, da se prihodki ali odhodki, ki so bili že upoštevani pri ugotavljanju davčne osnove, ne upoštevajo ponovno. Ker gre za prihodke in odhodke iz več preteklih davčnih obdobij, je zavezanec dolžan zagotavljati in hraniti podatke o takšnih prihodkih in odhodkih.

V postopku prisilne poravnave se prihodki iz odpisa dolgov izvzamejo v znesku, v katerem je zavezanec oblikoval rezerve v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje podjetij. V tem primeru zavezanec v znesku prihodkov, ki se zaradi oblikovanja rezerv ne vključujejo v davčno osnovo, izgubi pravico do pokrivanja davčne izgube iz preteklih let.

Vir: www.durs.gov.s