Spremembe ukrepa: povračilo nekritih fiksnih stroškov

• Boljši pogoji v PKP7 se bodo upoštevali avtomatično: torej se bo iz 1.000 EUR upravičenih sredstev na zaposlenega avtomatično povečalo na 2.000 EUR na zaposlenejga. Že oddane vloge NE POPRAVLJTE in NE VLAGAJte NOVE IZJAVE!
• Če želite uveljavljati pomoč na podlagi povprečnega števila zaposlenih v obdobju od 1.12.2019 do 30.11.2020, potem vložite POPRAVEK izjave (izjave ne stornirajte!).  
• Če želite uveljavljati pomoč na podlagi upada prihodkov izračunanega glede na povprečne prihodke od prodaje na podlagi povprečnega števila zaposlenih ali na podlagi stanja osnovnih sredstev, brez zemljišč, potem vložite POPRAVEK izjave (izjave ne stornirajte!).
• Če po PKP6 niste bili upravičeni do pomoči, izpolnjujete pa pogoje po PKP7, potem vložite NOVO IZJAVO.

Izjavo NFS po PKP6 sem že vložil v decembru 2020. Ali moram vložiti novo izjavo po PKP7?

Novo izjavo vložite le v primeru, da bi bilo za vas ugodneje, če bi pri izračunu najvišje dovoljene pomoči (1.000 ali 2.000) na zaposlenega namesto zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge upoštevali povprečno število zaposlenih (za določen in nedoločen čas) v obdobju od 1.12.2019 do 30.11.2020, izračunano v skladu z medodologijo iz 109. člena novele ZIUOPDVE.

Novo izjavo lahko vložite tudi v primeru, če je bil vaš upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju 70% ali manj, bi pa bil nad 70%, če bi namesto dejanskih prihodkov od prodaje upad izračunavali glede na povprečne prihodke od prodaje na podlagi povprečnega števila zaposlenih ali na podlagi stanja osnovnih sredstev, brez zemljišč.

V primeru oddaje nove izjave vedno nujno uporabite na eDavkih možnost Popravek in ne stornirajte izjave, ki ste jo oddali po PKP6. Na ta način se vam bodo predizpolnili določeni podatki iz že oddane izjave po PKP6, in kar je pomembno, pri izračunu limita 1.000 oz. 2.000 € na zaposlenega/mesec se bo upošteval tisti podatek pri številu zaposlenih oz. zavarovanih, ki bo višji oz. ugodnejši (št. zaposlenih za nedoločen čas ali pa povprečno število zaposlenih od 1.12.2019 do 30.11.2020). Če boste izjavo po PKP6 stornirali, se bo pri izračunu limita1.000 oz. 2.000 € na zaposlenega/mesec zaposlenih oz. zavarovanih vedno upoštevalo povprečno število zaposlenih v obdobju od 1.12.2019 do 30.11.2020.

Nove izjave po PKP7 vam ni potrebno vlagati:

a) če ste imeli upad prihodkov od prodaje višji od 70% na podlagi dejanskih prihodkov od prodaje po izjavi PKP6 in je število zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge ugodnejši od povprečnega števila zaposlenih v obdobju od 1.12.2019 do 30.11.2020. V tem primeru se bo najvišja dovoljena pomoč na zaposlenega 2.000€/zaposlenega/mesec upoštevala avtomatično t.j. po uradni dolžnosti (na podlagi prehodnih določb novele ZIUOPDVE) in vam bo izplačan višji znesek kot ste ga navedli oz. je bil izračunan na izjavi, seveda le, če izračun NFS ali omejitev glede neto izgube ne bosta omejevala najvišje dovoljene pomoči.

b) če nove določbe iz PKP7 ne vplivajo na izračun najvišje možne pomoči, ki jo lahko dobite izplačano na podlagi delnega povračila nekritih fiksnih stroškov.

Kdo lahko vloži izjavo NFS po 31.12.2020?

Izjavo NFS po 31.12.2020 lahko kot popravek vložijo upravičenci, ki so že vložili izjavo, vendar so pogoji na podlagi novele ZIUOPDVE za njega ugodnejši. Izjema je limit 2000 evrov na zaposlenega na mesec v primeru upada prihodkov od prodaje, ki se bo upošteval avtomatično in samo zaradi tega limita ni potrebno vlagati nove izjave.

Izjavo lahko vložijo tudi upravičenci, ki na podlagi ZIUOPDVE niso izpolnjevali pogojev za vložitev izjave, ker je bil njihov upad prihodkov nižji od 30 odstotkov. V primeru, ko bo izjava NFS vložena prvič po 31.12.2020se bo pri izračunu limita1.000 oz. 2.000 € na zaposlenega/mesec zaposlenih oz. zavarovanih vedno upoštevalo povprečno število zaposlenih v obdobju od 1.12.2019 do

30.11.2020. Za prvič vloženo izjavo se šteje tudi izjava, ki je oddana po tem, ko se je prvotno oddana izjava stornirala.

35.1. Ali so podružnice oziroma poslovne enote tujih podjetij (nerezidentov), ki delujejo v Sloveniji upravičene do povračila nekritih fiksnih stroškov iz ZIUOPDVE?

Da, podružnice oziroma poslovne enote nerezidentov, ki so v Sloveniji subjekt korporativne obdavčitve, so, enako kot drugi gospodarski subjekti – rezidenti, upravičene do povračila nekritih fiksnih stroškov iz ukrepa v ZIUOPDVE.

Kako se izračuna število zaposlenih, ki je podlaga za izračun najvišjega zneska povračila fiksnih stroškov (1000/2000 eur na zaposlenega)?

Peti odstavek 109. člena ZIUOPDVE (spremenjen s ZIUPOPDVE – PKP7) določa, da se upravičenec izjavi o povprečnem številu zaposlenih po pogodbi o zaposlitvi v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020 za namen izračuna višine upravičenja. Povprečno število zaposlenih se izračuna kot število delovnih ur v prej navedenem obdobju, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se upošteva ure na delu, praznike, dopuste in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, v primerjavi s številom možnih delovnih ur za to obdobju, in sicer na dve decimalki natančno. Za ta namen se kot izplačila iz lastnih sredstev oziroma izplačila v breme delodajalca smatrajo vse plače in vsa nadomestila, ki jih delodajalec izplača, ne glede na to, da so mu lahko nekatera izplačila naknadno refundirana iz javno finančnih virov.

Ali ure čakanja na delo, za katere je delodajalec prejel povračilo nadomestila na podlagi ukrepa pomoči po PKP zakonodaji, povečujejo povprečnno število zaposlenih izračunanih na podlagi metodologije iz petega odstavka 109. člena ZIUOPDVE?

Ure čakanja na delo, za katere so delavci prejeli nadomestilo s strani delodajalca, vključno z urami, za katere nadomestilo je bilo delodajalcu refundirano na podlagi pomoči po PKP zakonodaji, povečujejo število zaposlenih na podlagi katerih se ugotavlja tako limit za povračilo nekritih fiksnih stroškov kot tudi odstotek upada prihodkov, izračunan na podlagi povprečnih prihodkov od prodaje na zaposlenega.

Ali se ure bolniške odsotnosti, za katere je delodajalec prejel povračilo nadomestila, štejejo pri izračunu povprečnega števila zaposlenih?

Da. Kot izplačila iz lastnih sredstev oziroma izplačila v breme delodajalca se smatrajo vse plače in vsa nadomestila, ki jih delodajalec izplača, ne glede na to, da so mu lahko nekatera izplačila naknadno refundirana iz javno finančnih virov.

Se samozaposleni, ki je delni upokojenec, šteje kot 1 samozaposleni pri izračunu najvišjega zneska povračila fiksnih stroškov (1000/2000 eur na zaposlenega in samozaposlenega)?

Da, peti odstavek 109. člena ZIUOPDVE (spremenjen s ZIUPOPDVE – PKP7) določa, da višina povračila fiksnih stroškov ne znaša več kot 1.000/2000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno z drugo alinejo prvega odstavka tega člena. V nadaljevanju navedena določba samozaposlenih, družbenikov, delničarjev in ustanoviteljev ne vključuje v izračun povprečnega števila zaposlenih, zato se upoštevajo navedeni upravičenci skladno z drugo alinejo prvega odstavka 109. člena ZIUOPDVE. Upošteva se torej upravičenec, ki je na dan uveljavitve ZIUOPDVE vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. oziroma 16. člena ZPIZ-2, ne glede na število ur vključenosti v zavarovanje.

Podjetje je ustanovljeno pred 1. 10. 2019 in ugotavlja upad prihodkov na podlagi novega šestega odstavka ZIUOPDVE, ki je bil dodan na podlagi ZIUPOPDVE (PKP7). Katera omejitev iz Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči velja za nas?

V primeru ugotavljanja upada prihodkov na podlagi novega šestega odstavka ZIUOPDVE, nekriti fiksni stroški skupaj z ostalimi pomočmi ne smejo presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči, torej 800.000 eur. Navedeno je določeno v sedmem odstavku 109. člena ZIUOPDVE, ki je bil spremenjen z ZIUPOPDVE (PKP7).
Seznam ukrepov, ki predstavljajo državno pomoč, najdete TUKAJ.

Seznam je pripravilo Ministrstvo za finance. Na podlagi tega seznama lahko ugotovite, kateri ukrepi spadajo med drugim tudi med ukrepe 3.1 Sporočila Komisije, posebej je opredeljeno tudi glede nadomestil plač po ZIUZEOP.

Kakšna je omejitev povračila nekritih fiksnih stroškov na zaposlenega v skladu s spremenjenim petim odstavkom ZIUOPDVE (spremenjen s ZIUPOPDVE – PKP7)?

V skladu s spremenjenim 109. členom ZIUOPDVE je višina nekritih fiksnih stroškov pri upravičencih, ki so jim prihodki od prodaje upadli za 30,00 do vključno 70,00 odstotkov omejena na 1000,00 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno z drugo alinejo prvega odstavka tega člena, v upravičenem obdobju.
Upravičencem, katerim so prihodki od prodaje upadli za več kot 70 odstotkov je višina nekritih fiksnih stroškov omejena na 2000,00 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno z drugo alinejo prvega odstavka tega člena, v upravičenem obdobju.

Primer

Upravičenec je registriral dejavnost 1.6.2020. Od samega začetka je zavezanec zavarovan kot samozaposleni na podlagi 15. člena ZPIZ-2 in nima drugih zaposlenih. Podjetje se v skladu z Uredbo Komisije 651/2014/EU šteje za mikro podjetje. V obdobju od registracije (1. 6. 2020) do vključno 1. 9. 2020 je zavezanec ustvaril 36.000 eurov prihodkov, v obdobju od 1. 10. 2020 do 31. 12. 2020 pa je zavezanec ocenil, da bo ustvaril 4.500 eurov prihodkov. Zavezanec ocenjuje, da bo njegova neto izguba (AOP 183) v zadnjem kvartalu (oktober, november in december leta 2020) znašala 2.500 eurov. Kako pravilno izračunamo znesek povračila fiksnih stroškov po PKP6, katero obdobje vzamemo za primerjavo in od katerega zneska obračunamo 0,6 ali 1,2 % stroškov?

Višina nekritih fiksnih stroškov se v spodaj opisanem primeru izračuna na sledeč način:

a) Vsoto prihodkov od prodaje od dneva registracije do vključno 1. septembra 2020 je potrebno preračunati na dan poslovanja. V obdobju od 1.6.2020 do vključno 1.9.2020 (93 dni) je bilo ustvarjenih 36.000EUR prihodkov. To pomeni 36.000EUR/93dni = 387,10 EUR/dan. Dnevne prihodke se nadalje preračuna v letne prihodke: 387,10EUR/dan*365 dni = 141.291,50 EUR/leto
b) Izračun upada prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju (1.10.2020 do 31.12.2020 = 92 dni)
c) ocena prihodkov od prodaje za 4 kvartal 2020 = 4.500 EUR; preračun dejanskih prihodkov od prodaje od 1.6.2020 do 1.9.2020 na primerljivo obdobje = 387,10 * 92 dni = 35.613,20 EUR
d) upad v % = (1 – (4.500/35.613,20))*100 = 87,36% (upad nad 70%, pomeni, da se uporabi stopnja 1,2%)
e) Izračun nekritih fiksnih stroškov = 1,2%*3*141.291,50 EUR = 5.086,49 EUR
f) Omejitev na zaposlenega oz. zavarovanega = 2.000 EUR * 3 meseci = 6.000 EUR
g) Omejitev na 90% (velja za mikro podjetje) izgube (AOP 187) v zadnjem kvartalu 2020. Samostojni podjetnik v izkazu poslovnega izida nima AOP 187, upošteva se oceno AOP 183 za zadnji kvartal = 2.500 EUR*0,9= 2.250 EUR.

Višina nekritih fiksnih stroškov je torej enaka nižjemu izmed zneskov omejitve na zaposlenega oz. zavarovanega oziroma 90% ocene neto izgube za zadnji kvartal 2020 (2.250EUR). Nižji znesek v konkretnem primeru je znesek 90 % neto izgube, zato bo zavezanec upravičen do nadomestila fiksnih stroškov v višini 2.250EUR.

Novi šesti odstavek 109. člena ZIUOPDVE (9. člen ZIUPOPDVE), določa, da se pri izračunu upada prihodkov od prodaje lahko upošteva prihodke od prodaje v upravičenem obdobju glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši. Prosimo za primer izračuna upada prihodkov glede na povprečno število zaposlenih in primer upada prihodkov od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev.

Poleg izračuna upada prihodkov na podlagi primerjave dejanskih zneskov prihodov od prodaje v upravičenim obdobjem glede na obdobje primerjave, ima upravičenec možnost izračunati upad prihodkov:

a) na podlagi primerjave povprečnih prihodkov od prodaje na zaposlenega v upravičenim obdobjem glede na obdobje primerjave ali
b) na podlagi primerjave povprečnih prihodkov od prodaje na enoto OOS brez zemljišč v upravičenim obdobjem glede na obdobje primerjave.

Na ta način so iz vpliva na upravičenost do pomoči izvzeti prihodki, ki so posledica dodatnega zaposlovanja ali investicij. Pri izračunu pod 1 se število zaposlenih izračuna kot število delovnih ur v upravičenem obdobju oziroma obdobju za primerjavo, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se kot izplačila v breme delodajalca smatrajo vse plače in vsa nadomestila, ki jih delodajalec izplača, ne glede na to, da so mu lahko nekatera izplačila naknadno refundirana iz javno finančnih virov, deljeno s številom možnih delovnih ur za to obdobju, in sicer na dve decimalki natančno. Pri izračuni pod 2 se uporabi vrednost OOS brez zemljišč iz bilance stanja in sicer na dan 31.12.2020 za upravičeno obdobje in na dan 31.12.2019 za opazovano obdobje.

Primer izračuna:

• Prihodki od prodaje 4/4 2019: 500.000 EUR
• Prihodki od prodaje 4/4 2020: 450.000 EUR
• Povprečno število zaposlenih 4/4 2019: 10
• Povprečno število zaposlenih 4/4 2020: 12
• OOS, brez zemljišč 31.12.2019: 100.000 EUR
• OOS, brez zemljišč 31.12.2020: 150.000 EUR

a) Upad prihodkov od prodaje na podlagi primerjave povprečnih prihodkov od prodaje na zaposlenega
(1-(B/D)/(A/C)) * 100 = 25%

b) Upad prihodkov od prodaje na podlagi primerjave povprečnih prihodkov od prodaje na enoto OOS brez zemljišč
(1-(B/F)/(A/E)) * 100 = 40%

Iz primera izhaja, da lahko upravičenec uveljavlja pomoč zaradi upada prihodkov od prodaje na podlagi primerjave povprečnih prihodkov od prodaje na enoto OOS brez zemljišč. Za primerjavo dodajamo izračun upada prihodkov od prodaje na podlagi primerjave dejanskih zneskov prihodov od prodaje: (1-B/A) * 100 = 10%.

Oddali smo vlogo po PKP6 in navedli število zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge. PKP7 določa, da se pri izračunu omejitve najvišjega zneska izplačila upošteva povprečno število zaposlenih. Kako naj postopamo?

V skladu s spremenjeno določbo petega odstavka ZIUOPDVE (spremenjeno z ZIUPOPDVE – PKP7) se upošteva povprečno število zaposlenih, ki se izračuna kot število delovnih ur v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se kot izplačila v breme delodajalca smatrajo vse plače in vsa nadomestila, ki jih delodajalec izplača, ne glede na to, da so mu lahko nekatera izplačila naknadno refundirana iz javno finančnih virov, deljeno s številom možnih delovnih ur za to obdobju, , in sicer na dve decimalki natančno.Prehodne določbe ZIUPOPDVE (PKP7) določajo, da se določba zadnjega stavka petega odstavka 109. člena ZIUOPDVE (PKP6), torej ugotavljanje števila zaposlenih kot število vseh zaposlenih za nedoločen čas na dan vložitve vloge, uporablja za izjave, vložene do dneva uveljavitve tega zakona, če je za upravičenca ugodnejša. Nadalje določajo, da vlagatelj, ki ugotavlja pogoj najvišjega zneska izplačila na podlagi povprečnega števila zaposlenih (torej po PKP7), in je do uveljavitve ZIUPOPDVE že vložil izjavo na podlagi ZIUOPDVE, vloži dopolnitev izjave oziroma novo izjavo v 15 dneh od uveljavitve tega zakona. Razlika do polne vrednosti povračila se upravičencu izplača do 31. januarja 2021.

Iz navedenega izhaja, da se sprememba ZIUOPDVE, ki se nanaša na število zaposlenih, upošteva za vloge, ki so jih upravičenci oddali pred uveljavitvijo ZIUPOPDVE, opcijsko, torej, če je ugodnejša. Upravičenci ugodnejšo obravnavo uveljavljajo z dopolnitvijo vloge (popravek vloge na eDavkih), ki bo na voljo predvidoma od 5. 1. 2021. Če določbe ZIUPOPDVE za vlagatelje (upravičence) niso ugodnejše, jim ni treba dopolnjevati vloge.

Vloge tudi ni treba dopolnjevati v primerih, kadar zaradi spremembe po ZIUPOPDVE (PKP7) pride do višjega izplačila zaradi nove omejitve 2000 eur. Kadar gre namreč za upad prihodkov v upravičenem obdobju nad 70 %, in če je to edina okoliščina, ki vpliva na izplačilo (ne pa tudi npr. sprememba števila zaposlenih), se ta sprememba v skladu s prehodnimi določbami upošteva po uradni dolžnosti.

43. Po kriterijih PKP6 ne morem vložiti vloge za povračilo fiksnih stroškov, za katero je rok 31.12.2020. Na podlagi sprejetega PKP7 pa zaradi investiciji v nove poslovne enote in novih zaposlenih izpolnjujem pogoje. Ali bom lahko vložil vlogo po uveljavitvi PKP7, glede na to da vloga z novimi kriteriji še ni na voljo?

Na podlagi novega šestega odstavka 109. člen ZIUOPDVE (dodan z ZIUPOPDVE – PKP7) se lahko upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju glede na primerljivo obdobje leta 2019 izračunava tudi na glede na delež prihodkov od prodaje na povprečno število zaposlenih ali delež prihodkov od prodaje v znesku osnovnih sredstev, brez zemljišč, v upravičenem obdobju glede na primerljivo obdobje. Če je na podlagi tega izračuna upad 30% ali več, bo upravičenec lahko vložil izjavo NFS. Prilagojena izjava NFS bo na voljo na eDavkih predvidoma od 5.1.2021 dalje. Rok za predložitev izjave NFS na podlagi PKP7 je, v skladu s prehodnimi določbami zakona, 15 dni po uveljavitvi ZIUPOPDVE.

Vir: FURS in Zbornica računovodskih servisov