Na podlagi 85. člena ZIUPOPDVE morajo zasebni delodajalci ob izplačilu decembrske plače delavcem, ki opravljajo delo v decembru izplačati krizni dodatek v višini 200,00 eur oz. sorazmerni del, če delo ni opravljal cel mesec ali če je zaposlen za krajši delovni čas.

Krizni dodatek pripada delavcem katerih zadnja izplačana plača ne presega dvakratnika minimalne plače, kar pomeni da njegova zadnja izplačana bruto plača ne sme biti višja od 1.881,16 eur (2x 940,58).

Z ZZUOOP se za samozaposlene zavarovance, ki zaradi posledic COVID -19 ne morejo opravljati dejavnosti ali pa jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, ponovno uvaja ukrep izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka, in sicer za mesece oktober, november in december 2020.

Poleg izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka pa se za samozaposlene zavarovance uvaja tudi ukrep delnega povračila izgubljenega dohodka,

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavca, ki mu je bila odrejena karantena.

Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za delavca, ki ostane doma, zaradi varstva otroka (vrtec + šola do vključno 5. razreda). 

Delodajalec delavcu izplača 80% plače. Obrazložitev: delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga - (80 % nadomestila plače).

Ker v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) ni podlage za to, da se plačila delodajalca za testiranja delojemalcev, na katera jih napoti delodajalec, ne štejejo za boniteto, je moral delodajalec za znesek tega plačila, delavcu pri obračunu plače obračunati tudi boniteto, čeprav gre v tem primeru za tista plačila, ki so povezana tako z ohranitvijo zdravja delavcev kot tudi s poslovanjem delodajalca.

Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni BREZ POTRDILA ZDRAVNIKA do tri zaporedne delovne dni v kosu, vendar največ enkrat v koledarskem letu. Šteje se, da je delavec možnost izkoristi, četudi je odsoten en ali dva delovna dneva.

Delavec mora prvi dan odsotnosti delodajalca pisno obvestiti (email). V tem času delavec ne sme opravljati podobne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja, sicer se mu nadomestilo ne izplača.