bogdan.zivic

Ministrstvo za finance je v javno obravnavo posredovalo predlog novele zakona o davku na dodano vrednost in predlog novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. S predlogoma zakonov se v slovensko zakonodajo prenašajo evropske direktive, ki smo jih dolžni prenesti do konca letošnjega leta. Predlog novele zakona o davku na dodano vrednost v slovenski pravni red prenaša določbe evropske direktive 2016/1065 o spremembi direktive 2006/112/ES glede obravnave kuponov ter del določb direktive 2017/2455, ki spreminja direktivo 2006/112/ES in direktivo 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi glede davka na dodano vrednost, ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na [...]

Fizične osebe, ki imajo registrirano dejavnost, delo pa opravljajo v odvisnem razmerju z delodajalcem. FURS v okviru ciljno usmerjenih nadzorov na področju prispevkov za socialno varnost izvaja nadzore, pri katerih se preverja pravilna davčna obravnava in ekonomska vsebina dohodka fizičnih oseb (odvisno / neodvisno pogodbeno razmerje). Nadzori se opravljajo pri zavezancih, pri katerih je bilo zaznano, da zanje fizične osebe opravljajo dela kot samostojni podjetniki, pri tem pa obstaja velika verjetnost, da pri izvajanju takšnega dela obstajajo elementi odvisnega pogodbenega razmerja. Posebno pozornost namenjamo (in jo bomo tudi v prihodnje) tudi tujim IT podjetjem, saj smo na tem področju v [...]

V zadnjem času poročajo o dveh prijavah kaznivih dejanj poskusa goljufije. Goljufi pošljejo računovodji e-sporočilo z navodili o nakazilu denarnih sredstev na račun tuje banke. Predstavijo se kot direktor družbe. Če prejmete podobno sumljivo sporočilo, preverite resničnost navodil pri odgovornih osebah. Zeus davki in računovodstvo

V zadnjih mesecih se v praksi pojavljajo primeri, ko delodajalci za svoje napotene delavce pridobijo obrazec A1, ki pa ga nato predčasno prekinejo vsakič, ko se delavec vrne v Slovenijo, npr. zaradi letnega dopusta, bolniške odsotnosti, včasih celo za čas prostih dni med vikendom. Kaj sili delodajalce v tako početje in kakšno je lahko tveganje takega ravnanja? Od 1.1.2018 se v Sloveniji uporablja Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (v nadaljevanju: ZČmIS), ki taksativno vnaprej določa pogoje, ki jih mora delodajalec izpolnjevati, da bi za svoje delavce, ki bodo napoteni na delo v tujino oziroma v drugo državo članico evropske unije [...]

Generalni FU je v navodilu, poslanem FU Ljubljana, pojasnil obračunavanje DDV od prehranskih dopolnil. Pojasnilo, ki je po mnenju Zveze RFR vsebinsko sporno (v tem tolmačenju ga ne komentiramo), odpira številna davčnopostopkovna vprašanja. Stališče Fursa glede razvrščanja prehranskih dopolnil ne sme biti splošno oziroma pavšalno, saj mora biti zavezancem omogočeno, da v konkretnem primeru dokazujejo, ali njihov izdelek izpolnjuje pogoje za obdavčitev po nižji davčni stopnji. Zavezanec možnost dokazovanja lahko izkoristi v skladu s 76. členom ZDavP-2. Načelo zakonitosti (4. člen ZDavP-2) zavezuje Furs k odločanju po zakonu. Furs je doslej ob uvozu prehranska dopolnila najpogosteje razvrščal med blago, za [...]

Konverzija terjatev v kapital dolžnika je korporacijska transakcija, po kateri dotedanji upniki svoje terjatve prenesejo na dolžnika zaradi povečanja kapitala dolžnika. Čeprav gre za transakcijo, ki jo v razmerju do družbe izvedejo lastniki, je IASB v Pojasnilu OPMSRP 19 zaključil, da gre za transakcijo zaradi poravnave dolgov v obliki kapitalskih instrumentov družbe. Razlika med pošteno vrednostjo izdanih kapitalskih instrumentov in odplačno vrednostjo dolgov dolžnika se pripozna v izkazu poslovnega izida. V tem prispevku podrobneje analiziramo konverzijo terjatev v kapital dolžnika tako z vidika ZFPPIPP-ja kot ZGD-1, v sklepu pa je lasten pogled na zaključke v OPMSRP 19. Čeprav SRS 2016 [...]

V prispevku se ukvarjam z analizo kaznivega dejanja davčne zatajitve in se sprašujem, na kakšen način je bit tega kaznivega dejanja vezana na davčni postopek. Ali je kaznivo dejanje davčne zatajitve obligatorno vezano na davčni postopek – je opredelitev kaznivega dejanja davčne zatajitve tako le blanketna določba, ki nas napotuje na davčne predpise, ali to ne drži in lahko sodišče v kazenskem postopku zanemari ugotovitve davčnega organa in ravna kot neke vrste korektura davčnega postopka? 1 Uvod Spremljal sem kazenski postopek, v katerem so obdolženca obsodili za dve kaznivi dejanji davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena Kazenskega zakonika (KZ-1, [...]

V prispevku se ukvarjam z analizo kaznivega dejanja davčne zatajitve in se sprašujem, na kakšen način je bit tega kaznivega dejanja vezana na davčni postopek. Ali je kaznivo dejanje davčne zatajitve obligatorno vezano na davčni postopek – je opredelitev kaznivega dejanja davčne zatajitve tako le blanketna določba, ki nas napotuje na davčne predpise, ali to ne drži in lahko sodišče v kazenskem postopku zanemari ugotovitve davčnega organa in ravna kot neke vrste korektura davčnega postopka? 1 Uvod Spremljal sem kazenski postopek, v katerem so obdolženca obsodili za dve kaznivi dejanji davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena Kazenskega zakonika (KZ-1, [...]

Poslovni subjekti, ki opravljajo računovodske storitve, se v zadnjih mesecih vse pogosteje ukvarjajo z delovnim področjem, ki ga nadzoruje Urad za preprečevanje pranja denarja (UPPD). Ob koncu preteklega in v začetku letošnjega leta je bila večina pozornosti namenjene ugotavljanju dejanskega lastništva poslovnih subjektov in vpisu v Register dejanskih lastnikov. Računovodski servisi imajo zakonsko naložene dolžnosti za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma Zdaj pa inšpektorji za preprečevanje pranja denarja izvajajo postopke inšpekcijskih nadzorov nad izvajanjem določb Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) ter podzakonskih predpisov. Njihovi nadzori so usmerjeni k spodbujanju zavezancev k izvajanju področne zakonodaje. Glede [...]

Zavezanec ima sklenjeno pogodbo o občasnem najemu dvorane z več uporabniki. Kako obračuna DDV? Odgovor: Za pravilen obračun DDV ni pomembno, kakšen je naslov pogodbe, ampak je pomembna njena dejanska vsebina. Če gre za uporabo dvorane, je ta obdavčena z DDV po stopnji 22 %, samo če gre za športni objekt, pa po stopnji 9,5 %. Če gre v pogodbi za najem, je ta oproščen DDV, razen če lahko najemnik da izjavo po 45. členu ZDDV-1, da ima 100-odstotno pravico do odbitka DDV. V primeru dane izjave se DDV od najema obračuna po stopnji 22 %. Zavezanec mora od primera [...]