bogdan.zivic

V nadaljevanju najdete pojasnilo FURSa glede vračila neupravičeno prejetih sredstev za delavce na čakanju na delo, ko podjetje ne izpolni pogoja upada prihodkov. Na katera vračila upravičenj se nanaša 89. člen ZIUPOPDVE?  Zavezanec, ki je uveljavil povračilo nadomestila plače na začasnem čakanju na delo pri Zavodu za zaposlovanje po ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV in naknadno ugotovi, da ni izpolnil pogoja upada prihodkov, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije, ki mu izda odločbo za vračilo upravičenj. Ne glede na določbe ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV se pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020, v primerjavi z letom 2019 upošteva načelo sorazmernosti, [...]

Na podlagi 85. člena ZIUPOPDVE morajo zasebni delodajalci ob izplačilu decembrske plače delavcem, ki opravljajo delo v decembru izplačati krizni dodatek v višini 200,00 eur oz. sorazmerni del, če delo ni opravljal cel mesec ali če je zaposlen za krajši delovni čas. Krizni dodatek pripada delavcem katerih zadnja izplačana plača ne presega dvakratnika minimalne plače, kar pomeni da njegova zadnja izplačana bruto plača ne sme biti višja od 1.881,16 eur (2x 940,58). Od izplačila kriznega dodatka v višini 200 eur se ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost niti akontacija dohodnine. Krizni dodatek se tudi ne všteva v [...]

Z ZZUOOP se za samozaposlene zavarovance, ki zaradi posledic COVID -19 ne morejo opravljati dejavnosti ali pa jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, ponovno uvaja ukrep izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka, in sicer za mesece oktober, november in december 2020. Poleg izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka pa se za samozaposlene zavarovance uvaja tudi ukrep delnega povračila izgubljenega dohodka, če zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, ne morejo opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu. [...]

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavca, ki mu je bila odrejena karantena. Višina upravičenega nadomestila:  delavec, ki pride iz države na zelenem ali oranžnem seznamu: 80% nadomestila plače.delavec, ki mu je bila odrejena karantena v skladu z ZNB ali tem zakonom po stiku ali sumu stika z okuženo osebo, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, ima pravico do nadomestila plače v višini: 80 % nadomestila plače.delavec, ki mu je bila odrejena karantena v [...]

Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za delavca, ki ostane doma, zaradi varstva otroka (vrtec + šola do vključno 5. razreda).  Delodajalec delavcu izplača 80% plače. Obrazložitev: delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga - (80 % nadomestila plače). Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje [...]

Ker v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) ni podlage za to, da se plačila delodajalca za testiranja delojemalcev, na katera jih napoti delodajalec, ne štejejo za boniteto, je moral delodajalec za znesek tega plačila, delavcu pri obračunu plače obračunati tudi boniteto, čeprav gre v tem primeru za tista plačila, ki so povezana tako z ohranitvijo zdravja delavcev kot tudi s poslovanjem delodajalca. Z ZZUOOP je sedaj določeno, da se na glede na 39. člen ZDoh-2 plačila delodajalca za testiranje delojemalcev na SARS-CoV-2, na katera jih napoti delodajalec, do 30.6.2021 ne bodo štela za bonitetodelojemalcev. Ta ukrep bo lahko Vlada s sklepom podaljšala še za obdobje [...]

Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni BREZ POTRDILA ZDRAVNIKA do tri zaporedne delovne dni v kosu, vendar največ enkrat v koledarskem letu. Šteje se, da je delavec možnost izkoristi, četudi je odsoten en ali dva delovna dneva. Delavec mora prvi dan odsotnosti delodajalca pisno obvestiti (email). V tem času delavec ne sme opravljati podobne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja, sicer se mu nadomestilo ne izplača.  Če po poteku teh treh delovnih dni zdravnik odredi bolniško, se šteje, da pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni NI koriščena.  Nadomestilo delavcu:  za čas kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni se [...]

5. korona paket, Oktober 2020 Katere delavce lahko napotimo na čakanje? Tiste, katerim zaradi posledic epidemije začasno ne moremo zagotavljati dela. Kako? Izdamo pisno odredbo, katero vročimo zaposlenim praviloma pred pričetkom čakanja na delo.Najkasneje v osmih dneh po napotitvi delavcev na čakanje, oddamo vlogo za ZRSZ – podstran 'zadelodjalce.si'. Pisno odredbo in / ali prijavo na ZRSZ lahko za vas pripravi pravna služba (matevz.sustersic@rs-zeus.si, 0590 96 364). V katerem časovnem obdobju so lahko delavci na čakanju? Država delno krije plačo delavcem, ki so – zaradi posledic epidemije - na čakanju od 1.10.2020 do 31.12.2020 (z možnostjo podaljšanja)Pozor! Če ste zaposlene napotili [...]

Za začetek na kratko pojasnimo razliko med izolacijo in karanteno. Izolacija: če zbolite za Covid-19, vam lečeči zdravnik odredi izolacijo in izda bolniški list. Delavec ima v tem primeru pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače v višini 90 % osnove, kar od prvega dneva krije ZZZS. Tudi otroku je v primeru bolezni odrejena izolacija, eden od staršev pa lahko uveljavlja začasno zadržanost zaradi nege otroka. Karantena: če ste zdravi, vendar obstaja sum, da ste bili v stiku z obolelo osebo ali pa prihajate iz držav z rdečega seznama, vam minister za zdravje na predlog Inštituta za varovanje zdravja [...]

Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva pomoči za čakanje na delo ali delo s skrajšanim delovnim časom, mora v primeru postopka likvidacije po ZGD-1 ta sredstva vrniti v celoti, v obdobju prejemanja sredstev in v obdobju po njihovem prejemanju, ki je enako obdobju prejemanja sredstev. Po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ta določba v primeru zaprtja s.p. ne velja, saj likvidacija kot način prenehanja delovanja za s.p.-je sploh ni možna. Vir: Portal FinD-INFO