Osebni stečaj se kot generalna izvršba vodi z namenov unovčenja dolžnikovega premoženja in poplačila upnikov. Pri tem je potrebno upoštevati omejitve, pri katerih ZFPPIPP napotuje na uporabo Zakona o izvršbi in zavarovanju glede omejitve predmetov, kateri se lahko uporabijo za poplačilo in omejitve prejemkov, ki so izvzeti iz stečajne mase.
Omejitve glede predmetov, ki spadajo v stečajno maso v prvi vrsti določa 79. člen ZIZ. Večinoma gre za osebne premete dolžnika, ki pa jih omenjena določba ZIZ ne našteva taksativno. Na tem mestu je potrebno opozoriti na temeljno praktično razliko glede premetov, ki so predmet stečajne mase v osebnem stečaju ali postopku izvršbe.
V postopku osebnega stečaja bo večinoma prišlo do prodaje dolžnikove nepremičnine ali osebnega avtomobila, medtem ko bo pri izvršbi velikokrat izvedena tudi dražba oziroma prodaja premičnin nižje vrednosti. Glavni razlog je v zasnovi stečajnega postopka, kjer se stroški prodaje predmetov dolžnika krijejo iz stečajne mase, medtem ko v izvršbi upnik vnaprej založi stroške rubeža in prodaje. Svoje pridoda tudi dejstvo, da dolžnik v stečajnem postopku lažje “prikrije” vrednješe premičnine kot so umetnine ter nakit, saj mora dolžnik vnaprej predložiti seznam svojega premoženja (zakon za kršitve predvideva sankcijo), medtem ko se v izvršbi na dolžnikovih vratih nepričakovano pojavi izvršitelj ter opravi rubež.
V primeru osebnega stečaja posameznika, ki opravlja določeno dejavnost kot svoj poklic, predmeti, katere dolžnik potrebuje za opravljanje poklica ne morejo biti predmet prodaje, kar posebej določa 79. člen ZIZ. 387. člen ZFPPIPP načeloma določa, da z začetkom postopka osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom, le-temu preneha tovrsten status. A vendarle, določbe 79. člena ZIZ pridejo v poštev, ko sodišče v postopku osebnega stečaja podjetniku omogoči, da nadaljuje s svojim poslovanjem pod določenimi omejitvami in pogoji (389.a člen ZFPPIPP in naslednji).
101. in 102. člen ZIZ določata omejitve dolžnikovih prejemkov, ki v stečajno maso ne sodijo. Gre večinoma za dodatne prejemke, namenjene specifičnim potrebam in pomenijo pomoč socialno šibkejšim ter bi z vključitvijo v stečajno maso izgubili svoj namen. 102. člen ZIZ tudi zagotavlja, da dolžniku ostane eksistencialni minimum, potreben za preživetje.
Bolj kot navedene omejitve pa je zanimivo vprašanje potnih stroškov, kateri pripradajo dolžniku na podlagi delovnega razmerja. V postopkih izvršbe je ureditev jasna. Tam potni stroški na podlagi zaposlitve niso izvzeti iz izvršbe. V osebnem stečaju je težava bolj kompleksna. Dolžniku namreč pripada plača v omejenem obsegu. V kolikor bi od omejenega zneska odtrgali še potne stroške, ki v primerih daljšega prevoza na delo niso zanemarljivi, dolžniku ne ostane dovolj za preživetje. Sodišča so problem rešila z obrazložitvijo, da v nekaterih primerih, potni stroški spadajo v nujne stroške stečajnega postopka v smislu 354. člena v zvezi z 9. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP. V tem primeru dejansko ne gre za izločitveni predlog dolžnika, temveč za predlog plačila stroškov stečajnega postopka.
Avtor: Pavel Furlan, pravno svetovanje, Računovodski servis ZEUS, d.o.o.
Za dogovor o pravnem svetovanju pokličite 0590 96 350 ali pišite na info@rs-zeus.si.
Delite to zgodbo, izberite svojo platformo!
OSTANIMO V STIKU
Vas zanimajo novosti, posebne ponudbe in
ostale novice? Obljubimo, ne bomo nadležni.
