V zadnjih mesecih se v praksi pojavljajo primeri, ko delodajalci za svoje napotene delavce pridobijo obrazec A1, ki pa ga nato predčasno prekinejo vsakič, ko se delavec vrne v Slovenijo, npr. zaradi letnega dopusta, bolniške odsotnosti, včasih celo za čas prostih dni med vikendom. Kaj sili delodajalce v tako početje in kakšno je lahko tveganje takega ravnanja?
Od 1.1.2018 se v Sloveniji uporablja Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (v nadaljevanju: ZČmIS), ki taksativno vnaprej določa pogoje, ki jih mora delodajalec izpolnjevati, da bi za svoje delavce, ki bodo napoteni na delo v tujino oziroma v drugo državo članico evropske unije pridobil obrazec A1. Eden najpogostejših razlogov za zavrnitev vloge za izdajo obrazca A1 je, da ima delodajalec v določenem obdobju v tujino napotenih preveč svojih delavcev in torej ne izpolnjuje pogoja iz 4. alinee 2. odst. 4. čl. ZČmIS[1]. Da bi zadostili omenjenemu pogoju, želijo delodajalci s predčasnimi prekinitvami napotitev prihraniti kakšen dan oziroma povišati odstotek ur vključitve svojih delavcev v obvezna socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja, čeprav ti dnevi dejansko spadajo v okvir napotitve. Četudi slovenski sistem pridobivanja A1 obrazca to omogoča, se postavlja vprašanje, ali so tako pridobljeni obrazci A1 zakoniti in v celoti služijo svojemu namenu v državi napotitve?
Iz Sklepa št. A2, 12.6.2009, o razlagi 12 člena Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki ga je sprejela Upravna komisija za koordinacijo sistemov socialne varnosti, namreč izhaja, da za delavca, ki je zaključil obdobje napotitve, ni mogoče odobriti novega obdobja napotitve za istega delavca, isto podjetje in isto državo članico, dokler od izteka prejšnjega obdobja napotitve ne pretečeta vsaj dva meseca. Odstopanje od tega načela je dovoljeno le v posebnih okoliščinah. V primeru prekinitve napotitve, se je obdobje napotitve delavca torej zaključilo. Ali Slovenija za istega delavca, isto podjetje in isto državo članico res lahko brez tveganja (za delavca) izda nov A1 obrazec, npr. čez teden dni po prekinitvi? Februarja 2018 je Sodišče EU v sporu med Belgijo in Bolgarijo že razsodilo, da nacionalna sodišča (sodišča države napotitve) lahko zavrnejo obrazec A1 v primeru goljufije, če nosilec izdajatelj (pristojni organ v državi zaposlitve) v razumnem času ponovno ne razmisli o utemeljenosti izdaje in po potrebi o odvzemu obrazca A1, in je pristojni nosilec države napotitve izrazil dvom glede resničnosti dejstev, na katerih obrazec A1 temelji. Skladno z navedenim je torej možno, da bi se za že izdane obrazce A1, ki se v Sloveniji izdajo po krajših prekinitvah, ugotovilo, da za njihovo izdajo niso bili izpolnjeni pogoji in se bodo delavci za celotno obdobje napotitve morali vključiti v socialni sistem države napotitve, čeprav so na podlagi obrazca A1 določen čas napotitve prispevke za socialno varnost že plačevali v Sloveniji.
Hkrati z ZČmIS se od 1.1.2018 uporablja tudi novela Zakona o dohodnini (ZDoh-2S), ki za napotene delavce predvideva možnost ugodnejše obravnave povračila stroškov med delom (npr. neobdavčeno izplačilo dnevnic za napotitve, ki trajajo neprekinjeno do največ 30 dni). Ker napotitev, ki bi delavcem še omogočala neobdavčeno izplačilo dnevnic, neprekinjeno ne sme presegati 30 dni, želijo delodajalci s predčasnimi prekinitvami napotitev, npr. v času letnega dopusta, doseči drobitev na več krajših napotitev, pri katerih bi bil pogoj za izplačilo neobdavčenih dnevnic še vedno izpolnjen. Skladno s stališčem FURS[2] za presojo neprekinjenosti napotitve ni relevantna fizična prisotnost delavca v kraju napotitve v času dela prostih dni oziroma v času, ko delavec ne dela in zato primeroma privatne poti domov ali kam drugam v času trajanja napotitve ne pomenijo pretrganja napotitve. Navedeno pomeni, da čeprav delodajalci s pravnega vidika, sicer pridobijo nov obrazec A1, to še ne pomeni, da bodo delavcem upravičeno izplačevali neobdavčene dnevnice oziroma tudi druga na trajanje napotitve vezana povračila stroškov v zvezi z delom. Kako bo FURS dejansko določal v predmetnih situacijah bo pokazal čas, iz zgornjega trenutno veljavnega stališča FURS pa jasno izhaja, da so take prekinitve brezpredmetne in se bi z davčnega vidika celotno obdobje več kratkih napotitev, kljub pridobljenim več obrazcem A1, štelo za eno napotitev.
Predčasne prekinitve napotitev, pa naj jih delodajalci zasledujejo zaradi lažjega pridobivanja obrazcev A1 ali pa zaradi davčnih razlogov, torej niso popolnoma brez tveganja. Kakšne posledice bo imelo tako prekinjanje dejansko v praksi pa se bo izkazalo s časom.
[1] Da bi se štelo, da delodajalec običajno opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji, skupno število ur vključitve vseh delavcev, zaposlenih pri delodajalcu v zadnjih 12 mesecih oziroma, če je obdobje od ustanovitve krajše, od ustanovitve dalje, v obvezna socialna zavarovanja na podlagi napotitve ne sme presegati 80% skupnega števila ur vključitve istih delavcev v obvezna socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja pri istem delodajalcu. [2] Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino, 4. izdaja, marec 2018Vir: FinD-INFO (Neža Grilj, Odvetniška pisarna Blaž Pate & Partnerji d.o.o.)
Delite to zgodbo, izberite svojo platformo!
OSTANIMO V STIKU
Vas zanimajo novosti, posebne ponudbe in
ostale novice? Obljubimo, ne bomo nadležni.
