Stres na delovnem mestu?

Vozite se v službo – spet zastoji – nekdo vas izsili, pridete pred službo in iščete parkirišče, vsaka minuta je dragocena, saj zamujate. Ravno danes, ko imate največ dela, povezava do interneta ne dela najboljše. Čaka vas minimalno dvajset e-sporočil, stranke vas kličejo na telefon.

Napetost se povečuje, rok za oddajo dokumentov je bil že včeraj, ob istem času, se vam ravno zatakne papir v printerju in se ukvarjate še z vlečenjem in popravljanjem le-tega. Sodelavka je zbolela, morali boste prevzeti še njen sestanek in ta čas vas obišče direktor in vam sporoči, da je do jutri rok za oddajo drugega projekta. Takrat se zaveste, da se lahko poslovite od malice in od obiska fitnesa po službi, saj boste spet najmanj do večera v službi… Zgodba je izmišljena, toda lahko se strinjamo, da je tak način dela resnično stresen.

Kaj sploh je stres?

Stres je odziv telesa na morebitne škodljive dražljaje iz okolje. Ti dražljaji so lahko različni: bolezen, ropot, pritisk v službi, žalost ipd. Na take dražljaje se naše telo odziva z alarmno reakcijo, kjer se pospeši dihanje in delovanje srca, poveča se mišična prekrvavitev in krvni tlak, poveča se tudi budnost, previdnost in pozornost, zmanjšata pa se občutek za bolečino in apetit. S tem se naše telo pripravi na obrambo pred nevarnostjo. V dandanašnjem času je stres prisoten v vsaki službi, saj je informacijska tehnologija dosegla, da smo vedno dosegljivi, živimo hitrejše kot smo včasih in na vseh področjih v življenju moramo dati maksimum.

Ravno te reakcije kot so budnost, pozornost ipd. poskrbijo, da stres ni vedno slab. Tega naše telo do neke mere potrebuje, saj aktivira adrenalin. Stres nam pomaga, da smo motivirani, učinkoviti in budni ter nam pomaga pri osebni rasti. Pomembno je, da stres ne dojemamo kot nekaj slabega in odreagiramo pesimistično.

Kaj pa, če je stresa preveč?

Da bi preprečili nastanek preveč stresa in s tem preprečili izgorelost je pomembna telesna aktivnost in razne metode sproščanja. 

Nekaj nasvetov za preprečevanje izgorelosti:

– Organizacija nalog, katere je potrebno opraviti po pomembnosti in vsakodnevni načrt dela.

– Postavitev realnih in dosegljivih ciljev.

– Organizacija časa za odmor in počitek.

– Naučite se prositi za pomoč sodelavcev ter delati timsko.

– Sprotno reševanje morebitnih težav v odnosih v službi in doma. Če pri tem ni uspeha, razmislite o zamenjavi delovnega mesta ali prekinitvi določenih odnosov.

– Razmislite o svojih vrednotah in osebnem poslanstvu ter o tem, kam vlagate svojo energijo in čas.

– Razmislite, katere dejavnosti vas obremenjujejo in katere ne. Posvetite več časa tistim dejavnostim, ki vas razbremenjujejo.

– Naučite se reči ne.

– Naučite se pohvaliti sami sebe in se nagraditi.

– Meditirajte, sprehajajte se, telovadite, smejte se.

Stres, depresija ali izgorelost?

Izgorelost je lahko posledica prekomernega stresa, vendar ni isto kot prevelik stres. Ljudje pod še tako velikim stresom imajo sicer občutek, da se utapljajo v odgovornostih, ampak vedo, da se bodo počutili bolje, ko jim bo uspelo vzpostaviti nadzor nad okoliščinami. Izgorel človek tega ne čuti več, ni več motiviran, da bi se boril, postane mu vseeno. Tudi pozitivne spremembe v okoliščinah mu ne prinese občutka olajšanja, saj je izgubil perspektivo in upanje. Izgorelost se pogosto zamenjuje za depresijo, toda to sta dve različni motnji. Depresivni in anksiozni znaki so simptomi sindroma izgorelosti in ne motnji, ki nastaneta kot posledica izgorelosti. Izguba pozitivnega samoovrednotenja sta bolj značilna za depresivne kot za izgorele osebe.

Zeus davki in računovodstvo