Minimalna plača 2023 – 1.203,36 EUR

V petek, 13. januarja 2023, je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen Sklep ministra, v skladu s katerim bo bruto minimalna plača za delo opravljeno po 1. januarju 2023 znašala 1.203,36 evra. Tako bo neto plača bo znašala 100 evrov več kot do sedaj, in sicer 878 evrov ter bo predvidoma veljala že za izplačila plač v februarju 2023. Pred tem je bila minimalna plača 778,48 evra neto oziroma 1.074,43 evra bruto. Gre za 12-odstotni dvig, kar predstavlja drugi največji dvig minimalne plače, odkar je Slovenija uvedla evro. Ker pa se bo minimalna plača zvišala, se višajo tudi stroški delodajalcev, in sicer za 8,46 odstotka. Več dela bodo zato spet imeli tudi računovodje pri obračunu plač.

Podatki za obračun plač

Pri obračunu plač se upošteva različne podatke, le ena izmed postavk je tudi minimalna plača. Med omenjene podatke nato spada še število delovnih dni/ur, praznikov, povprečna mesečna bruto plača, najnižja pokojninska osnova, izhodiščna plača splošne kolektivne pogodbe, minimalni znesek za prehrano med delom, … Računovodje morajo zato pri obračunu plač slediti vsem spremembam teh postavk.

Kako se usklajuje minimalna plača?

Minimalna plača se enkrat letno uskladi vsaj z inflacijo. Takšen dvig določa zakon. Letos pa se višina minimalne plače določa tudi na podlagi novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov. Obstoječi Zakon o minimalni plači že določa, da mora biti znesek minimalne plače določen v višini, ki ne sme biti nižja od 120 in ne višja od 140 odstotkov izračunanih minimalnih življenjskih stroškov. Pri tem se upošteva še rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti.
Za uradni podatek o rasti življenjskih potrebščin je odgovoren Statistični urad Republike Slovenije, izračuna pa se na podlagi medletne rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta. Decembra 2022 je znašal 10,3 odstotka.

Minimalno plačo prejema okoli 15 % zaposlenih

Natančnih podatkov o tem, koliko delavcev v Sloveniji prejema minimalno plačo sicer ni, vendar lanski (začasni) podatki Sursa (ko je bila minimalna plača 1024,24 evra) kažejo, da je plačo do 1065 evrov bruto prejemalo slabih 30 tisoč zaposlenih.

Kaj pa ostali?
• 323 tisoč zaposlenih je imelo plačo od 1066 do 1998 evrov bruto;
• 146 tisoč zaposlenih od 1999 do 3053 evrov bruto;
• 58 tisoč zaposlenih od 3054 do 4280 evrov bruto;
• 29 tisoč zaposlenih več kot 4281 evrov bruto.

Dvigi minimalne plače od leta 2011 naprej

Pregled minimalnih bruto plač od leta 2011 lepo prikaže dvige minimalne plače med posameznimi leti. Do letos je bil najvišji dvig med letoma 2020 in 2021, ko se je minimalna plača bruto dvignila za 83,66 evra. Bruto dvig minimalne plače 2023 glede na 2022 pa je to presegel, saj znaša 128,93 evra.
• Minimalna plača 2023 – 1.203,36 EUR bruto
• Minimalna plača 2022 – 1.074,43 EUR bruto
• Minimalna plača 2021 – 1.024,24 EUR bruto
• Minimalna plača 2020 – 940,58 EUR bruto
• Minimalna plača 2019 – 886,63 EUR bruto
• Minimalna plača 2018 – 842,79 EUR bruto
• Minimalna plača 2017 – 804,96 EUR bruto
• Minimalna plača 2016 – 790,73 EUR bruto
• Minimalna plača 2015 – 790,73 EUR bruto
• Minimalna plača 2014 – 789,15 EUR bruto
• Minimalna plača 2013 – 783,66 EUR bruto
• Minimalna plača 2012 – 763,06 EUR bruto
• Minimalna plača 2011 – 748,10 EUR bruto

Slovenija med državami z višjimi bruto minimalnimi plačami v Evropski uniji

V EU ima 21 od 27 držav članic zakonsko urejene minimalne plače. V Avstriji, na Danskem, Švedskem, Cipru in na Finskem nimajo določene minimalne plače na ravni države. Pri tem pa imajo na primer v Avstriji minimalno plačo določno s kolektivnimi pogodbami v posameznih panogah.

Eurostat države po višini minimalne plače deli na tri glavne skupine. V prvi so države z manj kot 1.000 evri bruto minimalne plače (13 evropskih držav), v drugi skupini z od 1.000 do 1.500 evri bruto minimalne plače (2 državi, in sicer Slovenija in Španija), v tretji skupini pa so države, v katerih minimalna bruto plača znaša več kot 1.500 evrov (6 držav).

Zveza svobodnih sindikatov dvig minimalne plače pozdravlja

Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zvišanje minimalne plače sicer pozdravljajo, vendar pričakujejo tudi spremembo zakonodaje, s katero bo namen minimalne plače lažje dosegljiv, tj. pokrivanje minimalnih življenjskih stroškov. Čeprav na novo določeni znesek minimalne plače presega minimalne življenjske stroške za več kot 20 odstotkov, je zaradi visoke inflacije manjši, kot bi sicer bil. Prav tako opozarjajo na nujnost dviga vseh plač. Zaposleni si namreč zaslužijo plače, ki bodo njim in njihovim družinam omogočale dostojno življenje.

Delodajalci proti izrednemu zvišanju minimalne plače

Delodajalci so pričakovano nasprotovali napovedani izredni uskladitvi minimalne plače, saj taka uskladitev ni predvidena v zakonu o minimalni plači in predstavlja odstop od načela predvidljivosti poslovnega okolja. Podjetja namreč takega povišanja niso upoštevala pri pripravi letnih načrtov. So pa seveda bili naklonjeni dvigu, a ne tako visokemu, saj zanje to predstavlja dodaten strošek. Zagovarjali so enofazen postopek, saj to sicer podjetjem povzroča dodatno delo, zmedo, posledično pa da bi lahko prišlo tudi do napak pri obračunu plač.
Poleg tega so tudi mnenja, da bo tako obsežen dvig minimalne plače v času energetske krize poslabšal konkurenčnost slovenskih podjetij, višjo minimalno plačo pa da zagotavljajo že spremembe dohodnine. Sprememba dohodninske zakonodaje je začela veljati s 1. 1. 2023. Tako je najprej treba izračunati neto znesek obstoječe minimalne plače po novi dohodninski zakonodaji in ga primerjati z novo izračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški. Ta izračun pokaže, da že dohodninska zakonodaja (vsaj delno) izpolni ciljani kriterij vlade do razmerja do minimalnih življenjskih stroškov. Zaradi učinkov sprememb zakona o dohodnini bo rast neto plač prejemnikov nove minimalne plače še nekoliko večja oziroma bo realno pozitivna.

Dvig minimalne plače v letu 2023 je bil pričakovan

To, da se bo minimalna plača v 2023 zvišala za približno 100 evrov neto, je sicer bilo pričakovano. Gre za seštevek treh učinkov. In sicer je minimalna plača 2023 višja zaradi višjih minimalnih življenjskih stroškov, letne inflacije ter sprememb dohodninske zakonodaje. V kolikor pa boste delodajalci zaradi sprememb imeli težave pri obračunih plač, predlagamo, da se za pomoč obrnete na svetovalca v kadrovski službi. Ta se vam bo s svojimi izkušnjami pomagal izogniti napakam pri novih obračunih plač.

Vir: ZEUS