Navaden ali normiran s.p. – poznate razlike?

Odločitev med ugotavljanjem davčne osnove na podlagi dejanskih odhodkov (pogovorno navadni s.p.) in ugotavljanjem davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov temelji na več faktorjih. Na katerih, preberite v nadaljevanju.

Glavni razliki med normirancem in navadnim s.p. sta v ugotavljanju davčne osnove in računovodstvu. Pri normiranem s.p.-ju se davčna osnova (DO) ugotavlja tako, da se od vseh davčno priznanih prihodkov odšteje 80 odstotkov normiranih odhodkov, pri navadnem pa se od vseh davčno priznanih prihodkov odštejejo vsi davčno priznani stroški. Pri navadnem s.p. je davčno osnovo možno zniževati z uveljavljanjem olajšav, medtem ko normiranci tega ne morejo početi.

Normirancu tudi ni potrebno najemati računovodskega servisa (čeprav je to priporočljivo, predvsem zaradi svetovalnih storitev), saj mu ni potrebno oddajati letnih poročil in pojasnil o poslovnem izidu. Njegova dolžnost je le, da vodi evidenco izdanih računov in evidenco osnovnih sredstev ter da ob roku odda davčni obračun.

Normiranci, ki so zavezanci za DDV, morajo voditi tudi evidence, ki so potrebne za obračunavanje DDV, npr. knjigo prejetih in izdanih računov. Nekateri normiranci, npr. trgovci, gostinci ipd., morajo voditi tudi druge evidence, v kolikor to zahtevajo posebno predpisi s področja njihove dejavnosti.

Za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov pa obstaja omejitev, in sicer se lahko za tovrstno ugotavljanje odloči le zavezanec, ki v davčnem letu pred tem letom ni presegel letnega praga prometa 50.000 evrov (velja za popoldanski s.p. ali d.o.o. brez zaposlenih) ali 100.000 evrov (velja za navadni s.p. ali popoldanski s.p. oziroma d.o.o., ki vsaj 5 mesecev v letu zaposluje 1 osebo za polni delovni čas).

Nadaljnja razlika je v sami obdavčitvi, pri čemer je navadni s.p. obdavčen po dohodninski lestvici, normiranec pa je obdavčen s končnim cedularnim davkom v višini 20 %.

Pri sprejetju odločitve glede načina ugotavljanja davčne osnove, je potrebo v obzir vzeti še dejstvo ali ima podjetnik “polni” s.p. ali popoldanski s.p.. Prav tako razlika v obdavčitvi za naslednje leto vpliva na višino prispevkov zaradi določitve drugačne zavarovalne osnove.

Primeri primerjalnih izračunov za samostojnega podjetnika (upoštevana je le splošna davčna olajšava):

Primer št. 1:

Primer št. 2:

  *novoodprta podjetja (imajo v prvem letu poslovanja 50 % oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v drugem letu pa 30 %)

**oproščeni prispevki PIZ predstavljajo prihodke, zato bi morala biti realna višina letnih prihodkov nekoliko manjša

Pri odločitvi med navadnim in normiranim s.p. je torej potrebno upoštevati:

• višino letnih prihodkov (pri nizkih letnih prihodkih se zaradi možnosti uveljavljanja olajšave ne splača biti normiranec)
• razmerje med prihodki in odhodki (manjše kot je to razmerje, bolj se splača imeti navaden s.p. zaradi načina ugotavljanja davčne osnove)
• možnost uveljavljanja olajšav
• normiranci ne potrebujejo računovodstva in se tako lahko izognejo tovrstnemu mesečnemu strošku
• normiranec je omejen pri zaslužku, saj v primeru, da v dveh zaporednih letih preseže mejo 50.000 evrov letnega prometa, začne obvezno ugotavljati davčno osnovo po dejanskih odhodkih (oziroma 100.000 evrov – velja za tiste davčne zavezance, ki bodo v davčnem letu vsaj 5 mesecev prijavljeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas, ali pa bodo zaposlili vsaj eno osebno, ki bo najmanj 5 mesecev prijavljena v pokojninsko ali invalidsko zavarovanje za polni delovni čas).

Popoldanski s.p. normiranec

Pri popoldanskem s.p. z normirano obliko obdavčitve, je obdavčitev enaka kot pri polnem normiranem s.p. Razlika je pravzaprav le v prispevkih za popoldanski s.p., ki so bistveno nižji kot pri polnem s.p..

VIR: Mladipodjetnik.si